Kadrovska kriza v domovih za starejše je že tako nevzdržna, da ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce ter zdravje zaposlenih, so izpostavili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Poudarili so, da so zaposleni izpostavljeni visokim delovnim obremenitvam in čedalje bolj nepredvidljivim delovnim urnikom.
Pred popolnim kolapsom sistema rešuje le še neverjetna požrtvovalnost zaposlenih
"Zaposleni v domovih so vse starejši in preobremenjeni, srečujemo se s številnimi kratko- in dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi, ki jih ne moremo nadomestiti. Pred popolnim kolapsom sistema nas trenutno rešuje le še neverjetna požrtvovalnost zaposlenih," poudarja predsednica Aktiva vodij služb zdravstvene nege in oskrbe Alenka Vipavec.
Zaradi preobremenjenosti in kadrovske krize pa so stanovalci v domovih za starejše prikrajšani že pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot je pomoč pri dvigovanju na invalidski voziček, osebni higieni in prehranjevanju. Posledično je čas, ki je namenjen izvedbi posameznih aktivnosti, pod pričakovano ravnjo kakovostne in varne zdravstvene obravnave in oskrbe.
Mladih delavcev ne dobijo
Čeprav si prizadevajo k delu pritegniti mlade, se jih na objave prostih delovnih mest prijavi le malo. Na razpise pogosto sploh ne prejmejo prijav. "Tudi v primerih, ko se mladi prijavijo, si pozneje pogosto premislijo zaradi neugodnega delovnega časa (vse dni v tednu, tudi ob praznikih, delo v popoldanski in nočni izmeni) ter si raje poiščejo zaposlitev v panogah, ki jim lahko ponudijo boljše plačilo in tudi boljše delovne pogoje," so še izpostavili v sporočilu za medije.
Pri Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije pa opozarjajo na po njihovih navedbah številne primere zavajajočih objav razpisov za prosta delovna mesta v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Izpostavili so, da na zavodu za zaposlovanje objavijo razpis za prosto delovno mesto, čeprav vedo, da na to delovno mesto ne bodo sprejeli nikogar. Na ta način prihranijo na izdatkih za plače za manjkajoči kader. Tisti, ki morajo opravljati delo manjkajočih zaposlenih, pa od ustvarjenega viška denarja delodajalcev nimajo finančne koristi, še dodajajo na združenju.
Opozarjajo tudi, da veliko delodajalcev kandidatov niti ne obvešča o opravljeni (ne)izbiri, čeprav jih k temu zavezuje zakonodaja. Le redki delodajalci pa se v postopku sklepanja delovnega razmerja s kandidati poslužujejo tudi osebnih ali skupinskih razgovorov. Zaradi tega po njihovem mnenju čedalje večji delež usposobljenega kadra išče službo v drugih panogah.
