V UKC Ljubljana strokovnjaki opozarjajo, da česa takega, kot so posledice covida na pljučih, še niso videli. Včasih je potrebno umetno predihavanje, zunajtelesni obtok ali celo transplantacija.

Fotografija je simbolična.

Strokovnjaki UKC Ljubjana so danes predstavili situacije, s katerimi se srečujejo pri delu s covidnimi in post-covidnimi bolniki. Posledice bolezni so lahko dolgotrajne in velikokrat jih ni mogoče odpraviti, še opozarjajo.

Gorjupova osupla

Doc. dr. Vojka Gorjup z UKC Ljubljana je dejala: “Ko se je začel covid, je bilo rečeno ‘Eh, še ena gripa’. Tudi jaz sem si mislila, da bo šlo mimo. Zdaj pa smo v četrtem valu in še ni šlo mimo.” Opozarja, da bolezen ne izbira po starosti in fizičnem stanju, je pa res, da jo različne osebe različno težko prenašajo. “Tega, kar se dogaja s temi pljuči, jaz še nisem videla. Pa moram reči, da v 30 letih vidiš marsikaj,” je povedala.

Nekateri pacienti se še vedno branijo, da bi jih priklopili na aparat za dihanje. Razumem jih, ker jih je strah. To je nekaj novega.

Ob tem je omenila, da se del pacientov še zmeraj boji priklopa na aparat za dihanje: “Nekateri pacienti se še vedno branijo, da bi jih priklopili na aparat za dihanje. Razumem jih, ker jih je strah. To je nekaj novega,” pojasnjuje in nadaljuje: “Povem jim, da bodo lepo zaspali, pljučem pa bomo dali čas, da bodo počivala in se pozdravila. Ko boste pripravljeni, vas zbudimo in pljuča bodo normalno delala naprej.

To pa se ne zgodi vedno, veliko ljudi namreč okreva zelo počasi ali pa sploh ne, včasih pluča razpadajo, pokajo: “Namesto da bi bili to drobni mehurčki, nastajajo velike bule,” je dejala. V nekaterih primerih bolnikom zagotovijo dvojno pomoč in jih priklopijo na zunajtelesni obtok. “Kri speljemo iz telesa in dodamo še ena pljuča,” pove. Če tudi to ne deluje, so nekateri bolniki primerni kandidati za transplantacijo, nekateri pa ne.

Redki bolniki so primerni za transplantacijo

Tomaž Štupnik je spregovoril o uspešnih transplantacijah pljuč, ki so jo doslej pri kovidnih pacientih opravili petkrat, ko druge izbire več ni bilo. “Zadnjo presaditev smo izvedli pri ženski srednjih let, ki je za covidom zbolela po porodu,” je pojasnil. Kot pravi, vsi programi transplantacij normalno tečejo naprej. Letos so skupaj izvedli že 12 transplantacij pljuč, kot pravi, jih je zaradi covida nekoliko več. Sicer so za transplantacijo primerni le bolniki, ki imajo sicer zdrav imunski sistem ter so v odlični kondiciji.

Letos so skupaj izvedli že 12 transplantacij pljuč, kot pravi, jih je zaradi covida nekoliko več.

Matevž Harlander je razložil omejitve po presaditvi. Dejal je, da je transplantacija pljuč zelo zahteven poseg tako s kirurškega kot tudi z internističnega stališča, povezan pa je s številnimi zdravili, ki jih je treba jemati do konca življenja: “Nekdo s transplantiranimi pljuči zaradi tega ne more biti nikoli več popolnoma zdrav. Za nameček pa ima tudi transplantacija svoj rok trajanja,” je še pojasnil.

Nekdo s transplantiranimi pljuči zaradi tega ne more biti nikoli več popolnoma zdrav.

Prim. mag. Matjaž Turel pa je spregovoril o izkušnjah iz postcovidne ambulante. Obravnavali so okoli 140 bolnikov, 50 odstotkov je bilo takšnih s težkim potekom, 10 odstotkov pa takih, ki so bili tudi ventilirani. “Bolniki so še imeli simptome, rentgenske slike pa so bile že veliko boljše,” je pojasnil.

Pri tistih 10 odstotkih, ki so najtežje prebolevali covid, so posledice večje, a se tudi pri njih stanje počasi popravlja. Paciente bodo spremljali še naprej, nekatere spremljajo že več kot leto dni.

Pljuča so tarčni organ, ki določa, kako bo covid potekal, torej v težki ali lažji obliki.

“Pljuča so tarčni organ, ki določa, kako bo covid potekal, torej v težki ali lažji obliki,” je pojasnil. Če gre za človeka, ki že prej ni bil zdrav, začnejo popuščati tudi ostali organi. “Poslabša se lahko stanje srca, ledvic,” je še pojasnil.