S 1. decembrom se bo v Sloveniji začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki naj bi prinesla večjo dostopnost in pravičnejše financiranje storitev za starejše in druge ranljive skupine. A medtem ko domovi za starejše, kot sta Dom Danice Vogrinec Maribor in Dom upokojencev Ptuj, že danes sprejemajo tudi odrasle osebe s posebnimi potrebami, se postavlja vprašanje, kje pa bodo ti posamezniki našli svoje mesto v novem sistemu.

Za mnoge od njih bo po prvem decembru oskrba po novem še dražja, opozarjajo v domovih. Zastavlja se tudi vprašanje, kaj novi sistem dolgotrajne oskrbe pomeni za stanovalce Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju in razvoju. 

"Potrebe odraslih ljudi z oviranostjo se razlikujejo od potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe"

Na ministrstvu za solidarno prihodnost na naša vprašanja odgovarjajo, da področje pravic ljudi z oviranostjo še naprej ureja zakon o socialnem varstvu in niso vključeni v zakon o dolgotrajni oskrbi. "Ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) leta 2023 je ministrstvo v skladu z javno razpravo upoštevalo zahteve stroke, tako zavodov s področja socialnega varstva (tudi SVZ Hrastovec), Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot drugih organizacij. Stroka je namreč izrecno predlagala, da bi bilo bolj ustrezno omogočiti nadaljevanje izvajanja storitev institucionalnega varstva v okviru zakona o socialnem varstvu, in sicer v varstveno-delovnih centrih (VDC), centrih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), posebnih zavodih (PSVZ) in posebnih enotah kombiniranih zavodov (kot je to veljalo pred uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi)."

"Omenjeni uporabniki so namreč odrasli ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Zato pravice slednjih ureja zakon o dolgotrajni oskrbi, prvih pa zakon o socialnem varstvu. Tudi ocenjevalna lestvica za določitev kategorije dolgotrajne oskrbe in s tem obsega pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena, tej ciljni skupini ni prilagojena," so še pojasnili. 

Zakaj bo prišlo do dviga cen?

Nadaljuje pojasnjujejo, da je predviden dvig cen v posebnih zavodih posledica prekinitve sofinanciranja stroškov dela s strani ministrstva za solidarno prihodnost s 1. 12. 2025. "Stroške oskrbe za odrasle osebe z oviranostjo v manj kot 30 odstotkih krijejo uporabniki ali svojci, zato dviga ne bodo občutili v enaki meri, kot bi ga občutili stanovalci v domovih za starejše, ki do začetka vzpostavitve dolgotrajne oskrbe v instituciji stroške oskrbe v domovih krijejo sami oziroma s pomočjo svojcev."

Nova izhodišča in navodila za izračun novih cen bodo posebni socialnovarstveni zavodi od ministrstva za solidarno prihodnost prejeli v prvi polovici novembra.

Ne glede na pojasnila ministrstva pa je dejstvo, da se tudi oskrba oseb v posebnih socialno varstvenih zavodih naprej financira iz prejemkov stanovalcev, če le-teh nimajo, je to obveznost svojcev, če teh ni, pa je to breme občine. Podobno je tudi v domovih za starejše. 

Dolgotrajna oskrba in institucionalno varstvo se izključujeta

V skladu s strokovnimi usmeritvami se torej storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki jo izvajajo varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo (gre za prevladujočo storitev poleg storitve institucionalnega varstva glede na število vključenih upravičencev), še naprej izvaja kot socialnovarstvena storitev po zakonu o socialnem varstvu, še enkrat ponovijo na ministrstvu in dodajo: 

"Slednje pa ne pomeni, da osebe, ki so trenutno nameščene v teh institucijah, ne morejo podati vloge za uveljavljanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe v instituciji pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe. Ne morejo pa biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in biti upravičeni še do dolgotrajne oskrbe v instituciji."

Kaj prinaša Strategija Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024-2034?

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v svojem mandatu pripravilo tudi ukrepe in rešitve za osebe z oviranostjo, ki živijo v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Ministrstvo je pripravilo Strategijo Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024-2034 in načrt razvoja skupnostnih storitev, kar je v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, ki Slovenijo zavezuje k procesu deinstitucionalizacije. "Za te uporabnike se bo tako zagotovilo storitve podpore v skupnosti in ne v instituciji. Fokus pri osebah z oviranostjo je torej predvsem na ponovnem vključevanju in vračanju iz institucij v skupnost."

Na ministrstvu še odgovarjajo, da so v okviru prenovljenega zakona o socialnem varstvu, ki ga je oktobra sprejela vlada, pripravili novo storitev podpora v skupnosti, ki bo doprinesla k izboljšanju razmer za uporabnike institucionalnega varstva po omenjenem zakonu in jim omogočila, da se preselijo iz institucije v skupnost in da v skupnosti prejmejo podporo, ki jo potrebujejo. "Pri tem je podpora za ljudi v skupnosti, kar kaže tudi dosedanja praksa v posebnih socialnovarstvenih zavodih, načrtovana zelo raznoliko in glede na potrebe posameznika. Poleg osnovne podpore (na primer pri osebni higieni, v gospodinjstvu in podobno) daje poudarek predvsem na podpori za vključevanje v skupnost, okrepitvi, ohranjanju in pridobivanju veščin, preživljanju prostega časa, ohranjanju stikov, spremstvu, družabništvu, vključevanju v razne aktivnosti v skupnosti in podobno. Dolgotrajna oskrba pa takšnih storitev ne predvideva. Ni vsaka oskrba dolgotrajna oskrba."

Za osebe z oviranostjo, ki so uporabniki storitev institucionalnega varstva, bo torej še naprej veljal zakon o socialnem varstvu, kar sledi zahtevam stroke ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Prevedba uporabnikov z oviranostjo namreč ne bi bila primerna in ustrezna, saj gre za drugačne potrebe in storitve kot za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe, zaključijo. 

Marko Slavič: Za te osebe je potrebna dodatna pot - individualna ocena na vstopni točki

Dom Danice Vogrinec Maribor, največji državni dom za starostnike, ima, ker gre za kombiniran zavod, v oskrbi tudi 50 odraslih oseb s posebnimi potrebami (z lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju).

[[image_1_article_82614]]

Direktor doma Marko Slavič je za naš medij povedal, da stanovalci v kategoriji C, torej odrasli s posebnimi potrebami, kot se uradno reče, gotovo potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe in so po konceptu zakonodaje do njih tudi upravičeni.

"Zdaj pa smo, po mojem mnenju, v neki vmesni fazi. Predvidevam, da iz storitev dolgotrajne oskrbe ne morejo biti izključeni, saj bi to pomenilo celo ustavno neenakost pred zakonom. Verjetno bodo vključeni v presojo in v rešitve, ki bodo na nek način zajele tudi njih - torej, da bodo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in do nje upravičeni."

Nadaljuje, da bodo najverjetneje v zavodu poskušali narediti test. Torej, da bi vsaj z enim stanovalcem iz kategorije C opravili oceno na vstopni točki. "Navsezadnje imajo vsi odrasli, starejši od 18 let, pravico do ocene za pridobitev dolgotrajne oskrbe. Do avtomatske prevedbe imajo pravico le tisti, ki so trenutno že v domovih za starejše (kategorija D), medtem ko imajo drugi pravico, da na vstopni točki zaprosijo za oceno in razvrstitev v eno od kategorij. To bomo poskusili tudi v praksi, da bomo videli, kaj lestvica, ki določa razvrstitev upravičencev, v resnici pomeni za te osebe."

Trenutno še ne vemo, tako Slavič, ali bo ta ocena morda manj ugodna od tiste, ki jo imajo stanovalci v kategoriji D. "Vemo le to, da je za te osebe potrebna dodatna pot - torej individualna ocena na vstopni točki."

Aleksander Gungl: Pričakujemo, da se bo zakon dopolnil in da bo dolgotrajna oskrba financirana tudi za naše starostnike 

Obrnili smo se tudi na Aleksandra Gungla, direktorja Zavoda Hrastovec, največjega posebnega socialno varstvenega zavoda v Sloveniji, kjer bivajo odrasli ljudje s posebnimi potrebami. V Centru starejših Hodoš imajo sicer v tem trenutku tudi tri stanovalce (starostnike) v klasični institucionalni oskrbi. 

[[image_2_article_82614]]

"Razumem argumente ministrstva, ampak jaz, pa tudi drugi direktorji posebnih zavodov, apeliramo in pritiskamo na ministrstvo, naj omogočijo tudi financiranje teh oseb. Zdaj dolgotrajne oskrbe za te ljudi ni financirane, čeprav njihovi svojci prav tako plačujejo prispevke za dolgotrajno oskrbo. To se nam ne zdi pravično. Če ima nekdo v klasičnem domu starostnikov financirano dolgotrajno oskrbo, bi morali to omogočiti tudi osebam z invalidnostjo, ki bivajo pri nas. Pričakujemo, da se bo zakon dopolnil in da bo dolgotrajna oskrba financirana tudi za naše starostnike."