Dolgčas na delu ni tako redek pojav med zaposlenimi, kot bi si morda mislili. Ne predstavlja le brezdelja, saj so situacije, v katerih na delovnem mestu ne moremo početi ničesar, redke. Dolgčas na delovnem mestu se pojavi pri dejavnostih, ki ne predstavljajo pozitivnega ali želenega izziva, kadar izgubimo smisel pri delu, ki ga opravljamo, kar se lahko odraža tudi pri našem nezadovoljstvu. Vsak nekoliko drugače dojema veselje do dela, prav tako imamo različna pričakovanja glede tega koliko nas bi naj delo izpopolnjevalo. Razlikujemo se tudi v tem kako visoko je delo na listi naših osebnih vrednot. Vendar je občutek življenjskega smisla, ki ga pogosto izpolnjujemo tudi preko dela, v splošnem pomemben vsakomur.

Ustrezna mera avtonomnega odločanja in dobri medosebni odnosi so ključni

Značilno za ljudi je, da aktivno soustvarjajo svoj svet. Toda v primerih, ko so okolje, naloge in odgovarjajoča vedenja že vnaprej strogo določeni (npr. pri strogo določenih organizacijskih pravilih), je aktivno soustvarjanje odveč. S tem pa posameznik izgublja stik s svojim okoljem in interes zanj. Dolgčas na delovnem mestu nastopi zato, ker je posamezniku odvzeta možnost odločanja o organizaciji lastnega časa, o ciljih, v smeri katerih bo deloval, in o načinu, s katerim jih bo dosegal. Ob izgubi avtonomije pa posameznik izgubi tudi smisel svojega početja.

Na drugi strani pa dobri odnosi s sodelavci neposredno odpravljajo dolgčas na delovnem mestu. Na primer v klicnih centrih, kjer so dovoljeni krajši pogovori med klici, so zaposleni veliko bolj produktivni, uspešni in zadovoljni. Že malo humorja lahko olajša nadaljnje delo. Tudi v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki bo trajal vse do leta 2021, je z uvedbo Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (Program PSDT) cilj izboljšati medosebne odnose na delovnem mestu.

Veščine za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu

Več kot 11.000 zaposlenim iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij so na voljo izobraževanja in usposabljanja na srečanjih ter spletni seminarji (ti. webinarji), kjer udeleženci lahko urijo veščine za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu. Na spletnem portalu so jim na voljo tudi različna gradiva v obliki člankov, novic, vprašalnikov ter kvizov, ki prispevajo k večanju informiranosti in osveščenosti na področju duševnega zdravja.

Zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom pa je v primeru duševne stiske, ki lahko nastane kadar doživljamo nezadovoljstvo ali izgubo smisla pri delu, na voljo tudi brezplačna strokovna pomoč.

Projektne aktivnosti in druge zanimive vsebine lahko spremljate na spletni strani www.naprej.eu.