Do izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga vsebuje kolektivna pogodba za javni sektor, so upravičeni javni uslužbenci, ki delajo v nevarnih pogojih, in sicer za čas, ko delajo v takšnih pogojih. Dodatek ne pripada tistim, ki delajo od doma, je dejal minister Boštjan Koritnik. Opozoril je še na možnost dodatka po interventnem zakonu.
Dodatek le za ure, ko delo opravlja v nevarnih pogojih
Minister za javno upravo Koritnik je pred medije danes stopil po tistem, ko je komisija za razlago kolektivne pogodbe na pobudo ministrstva pripravila razlago glede dodatka, ki ga določa 39. člen kolektivne pogodbe.
Kot so sporočili z ministrstva, je komisija navedla, da dodatek za delo v rizičnih razmerah, v katere sodi tudi epidemija, javnemu uslužbencu pripada za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.
Če delavec opravlja delo na domu, dodatek ne velja
Gre torej za pogoje, ko “je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija”, je pojasnil Koritnik. O upravičenosti do dodatka odloča predstojnik oziroma delodajalec. “Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu,” je dejal minister.
Skupna vrednost obeh dodatkov ne sme presegati 100% osnovne plače
Zagotovil je, da bo ministrstvo naredilo vse, da bo do izplačila dodatka prišlo čim prej. Opozoril je tudi na nov dodatek, ki ga je državni zbor sprejel z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki bo uveljavljen v naslednjih dneh. Gre za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Namenjen je tistim, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.
Javni uslužbenec lahko po pojasnilu ministrstva prejme dodatek iz naslova enega ali obeh zakonov, a skupna vrednost obeh dodatkov ne sme presegati 100 odstotkov osnovne plače. Sredstva za izplačilo dodatkov bodo zagotovljena iz proračuna.
Ponekod izplačali pavšale vsem, ne glede na ogroženost
Koritnik je tudi pojasnil, da ministrstvo že dobiva informacije od zaposlenih v javnih zavodih kot državljanov, ki opozarjajo na možne nepravilnosti, ponekod so izplačali pavšalna izplačila vsem, ki prihajajo na delovno mesto, ne glede na to ali so ali niso ogroženi. “To povzroča zelo veliko, po mojem mnenju utemeljeno nezadovoljstvo,” je dejal. Napovedal je, da bo država upravičenost preverjala preko svojih institucij.
STA
