Ob Velenjskem jezeru je v zadnjih letih nastal prostor, ki je danes prizorišče večjih dogodkov, ob tem pa tudi ena najbolj prepoznavnih novih točk tega dela Slovenije. VISTA – park z razgledom je projekt, s katerim je Velenje na območju, zaznamovanem z rudarsko preteklostjo in degradacijo prostora, dobilo sodoben prireditveni in rekreativni prostor, ki je zrasel iz precej jasne ideje, da je mogoče tudi ob jezeru ustvariti infrastrukturo, ki ne živi samo ob koncertih in festivalih, ampak deluje tudi kot javni prostor, razgledna točka in turistična atrakcija.
[[image_1_article_86570]]
Projekt je bil zasnovan že leta 2009, ko je arhitekt Rok Poles v okviru zbiranja idejnih rešitev pripravil koncept pokritega odra. Osnovno zamisel je nadgradil s klančino, ki obiskovalca popelje na streho objekta, od tam pa se odpre pogled na jezero in širšo okolico. Prav ta poteza je VISTI dala eno njenih najbolj prepoznavnih značilnosti, saj objekt ni zasnovan zgolj kot tehnična infrastruktura za prireditve, ampak tudi kot točka, ki obiskovalce privlači v vsakdanjem času, ko na prizorišču ni organiziranega programa.
To je še posebej pomembno zato, ker gre za prostor, ki je nastal na degradiranem urbanem območju kot posledica rudarske dejavnosti. Prireditveni oder v velikosti 2.375 kvadratnih metrov stoji na delu objezerskega prostora, kjer je bilo nekoč antropogeno jezero, pozneje zasuto in dolgo brez jasnejše funkcije. Prav z izgradnjo sodobnega prireditvenega prostora in pripadajoče infrastrukture je bilo trajnostno saniranih več kot 46 tisoč kvadratnih metrov površin, ki so z novo ureditvijo dobile družbeno, okoljsko in gospodarsko vrednost.
[[image_2_article_86570]]
Kraj srečevanj in novih pogledov (in razgledov)
Velenjsko območje ob jezeru je z VISTO dobilo infrastrukturo, brez katere si je prihodnji razvoj celotnega območja danes težko predstavljati. Prireditveni prostor s kapaciteto do 30.000 obiskovalcev omogoča izvedbo večjih koncertov, festivalov, športnih, rekreativnih in drugih javnih dogodkov, pri tem pa je zasnovan kot večnamenski objekt, ki omogoča dogajanje tako na kopnem kot tudi na prizorišču nad jezerom.
[[image_4_article_86570]]
Namenjen je širši lokalni skupnosti, obiskovalcem od drugod in različnim generacijam, kar je pri takšnih posegih bistveno: da ne ostanejo zaprti v ozko funkcijo, temveč postanejo dejanski del javnega prostora.
Pomemben del projekta je tudi spremljajoča infrastruktura. V sklopu območja je bil zgrajen servisni objekt bruto površine 586,23 kvadratnega metra, v katerem so javne sanitarije, pisarna turističnoinformacijskega centra, delavnica, garaža za vozila za vzdrževanje prireditvenega prostora, prostor za agregat in skladiščni prostori.
[[image_3_article_86570]]
Za izvedbo gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del je bilo maja 2019 na javnem razpisu izbrano podjetje VG5 iz Ljubljane. Gradnja je potekala od 27. junija 2019 do 15. januarja 2021, januarja 2021 pa je bilo pridobljeno tudi pravnomočno uporabno dovoljenje za prireditveni oder in prostor. Z investicijo je Velenje pridobilo 46.090 kvadratnih metrov revitaliziranega degradiranega območja, projekt pa danes s programskega, tehničnega in logističnega vidika živi ob sodelovanju več javnih zavodov. Krovni upravljavec prostora je Zavod za turizem Šaleške doline, ob njem pa sodelujejo Festival Velenje, Mladinski center Velenje in Rdeča dvorana športno-rekreacijski zavod Velenje.
Velenjska VISTA predstavlja zgled, kako je mogoče območje, ki ga je dolgo določala industrijska in rudarska preteklost, preoblikovati v sodoben javni prostor z jasno identiteto, atraktivno arhitekturno podobo in konkretnimi možnostmi za razvoj turizma, prireditev in vsakdanje rekreacijske rabe. V takšnih projektih evropska sredstva niso vidna le v razpisnih dokumentih, ampak predvsem v tem, da prostor, ki je bil nekoč degradiran, postane kraj srečevanj, dogodkov in novih pogledov. Dobesedno in v prenesenem pomenu.
[[image_5_article_86570]]
Vabljeni, da si ogledate videopredstavitev projekta Velenjske VISTE.
Evropska sredstva pogosto omenjamo v številkah in razpisih, redkeje pa jih prepoznamo v prostoru okoli sebe. V prenovljenih ulicah, novih vsebinah, projektih v šolah, kulturi ali podjetništvu, ki dejansko spreminjajo vsakdanje življenje v našem okolju.
Na maribor24.si smo zato vzpostavili rubriko Dobre zgodbe Evrope, v kateri predstavljamo projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi, ki so dobili konkretno obliko v Mariboru in širši regiji. Ne skozi administrativni jezik, ampak skozi ljudi, prostore in rezultate, ki jih lahko vidimo in uporabljamo.
Zanima nas, kaj ti projekti prinašajo mestom, občinam in skupnosti: od prenov javnih prostorov in kulturne dediščine do razvoja podjetništva, mobilnosti, znanja in novih priložnosti, pri čemer predstavljamo tako večje investicije kot manjše zgodbe, ki pogosto ostanejo spregledane, a pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Rubrika Dobre zgodbe Evrope prinaša vpogled v projekte na terenu – tam, kjer evropska sredstva postanejo del vsakdanjega prostora.
[[image_1_article_85386]]
