Grad Rajhenburg nad sotočjem Save in potoka Brestanica že stoletja obvladuje prostor pod seboj, a je šele ob celoviti prenovi znova dobil podobo in vsebino, ki takšni stavbi tudi pripadata. Eden najstarejših gradov na Slovenskem je po več desetletjih postopnih posegov in različnih namembnosti danes urejen kot celovito prenovljen kulturni spomenik, ki obiskovalcem omogoča vpogled v bogato zgodovino prostora, hkrati pa deluje kot živ kulturni in prireditveni center.
[[image_5_article_85784]]
Obsežna prenova, ki se je začela v letu 2011 in je bila sofinancirana tudi z evropskimi sredstvi, je temeljila na večletnih pripravah, raziskavah in konservatorskih načrtih ter je potekala po projektni dokumentaciji Aleša Hafnerja. Dela so potekala pod vodstvom številnih strokovnjakov - konservatorski nadzor nad celotno prenovo je izvajala Alenka Železnik, restavratorske posege je vodil Jože Drešar, sočasno pa so se izvajale tudi arheološke in stavbne raziskave, ki so razkrile pomembne elemente iz najstarejših obdobij razvoja gradu. Prav te raziskave so omogočile, da so številne arhitekturne plasti danes ohranjene, predstavljene in ponekod tudi rekonstruirane na podlagi materialnih dokazov.
[[image_2_article_85784]]
Pravi arheološki biseri
Med najpomembnejšimi odkritji je bil romanski jugovzhodni stolp z edinstveno kapelo, ki dodatno potrjuje starost in pomen gradu Rajhenburg. Z obnovo tega dela je grad ponovno dobil jasno pričevalnost o svojih najstarejših fazah in utrdil sloves enega najpomembnejših srednjeveških grajskih kompleksov v Sloveniji. Ob tem so obnovili tudi obrambni jarek s kamnitim mostom ter očistili grajski hrib, s čimer se je bistveno spremenil pogled na grad kot mogočno utrdbo nad dolino Save.
[[image_1_article_85784]]
Današnja podoba gradu je rezultat večdesetletnega dela številnih konservatorjev, restavratorjev, arheologov in drugih strokovnjakov, ki so postopoma vračali stavbi njen prvotni značaj. Celostna prenova je grajsko stavbo približala izvirni arhitekturni podobi, obenem pa jo opremila za sodobno rabo in obisk.
[[image_3_article_85784]]
Grad z mogočno podobo in še mogočnejšo zgodovino
Zgodovina gradu Rajhenburg sega v 12. stoletje, ko ga je dal med letoma 1131 in 1147 zgraditi salzburški nadškof Konrad. Grad in posestvo so dolga stoletja upravljali Rajhenburški, vplivna plemiška družina, ki je prostoru vtisnila pomemben pečat. V 19. stoletju so grad kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do okupacije leta 1941. V času druge svetovne vojne je bil v gradu organiziran zbirni center za izgon Slovencev, po vojni pa so v njem delovale različne kazenske ustanove. Od leta 1968 naprej je grad vse bolj pridobival muzejsko in kulturno vlogo, po zaključenem denacionalizacijskem postopku leta 2004 pa je prešel v last Občine Krško.
Dobre zgodbe Evrope: Kako se je spremenil eden najstarejših delov Maribora?
Danes s prenovljenim gradom upravlja Kulturni dom Krško, ki ga razvija kot kulturno, razstavno in prireditveno središče. Obiskovalci se lahko skozi stalne in občasne razstave sprehodijo skozi razvoj grajske arhitekture od romanike do sodobnosti ter spoznavajo zgodbe trapistov, slovenskih izgnancev in obdobij, ko je grad služil kazenskim ustanovam. Posebno vrednost prostoru dajejo tudi ohranjeni arhitekturni detajli, dve kapeli iz različnih obdobij, renesančni trakt z izjemnimi poslikavami ter razstavni prostori, v katerih potekajo koncerti, razstave, predavanja in drugi dogodki.
[[image_6_article_85784]]
Celovito prenovljeni grad Rajhenburg danes ni le obnovljen spomenik, temveč prostor, ki povezuje kulturno dediščino, turizem in sodobno dogajanje ter dokazuje, kako lahko premišljena obnova zgodovinskih objektov oživi celoten prostor in mu da novo vlogo.
Evropska sredstva pogosto omenjamo v številkah in razpisih, redkeje pa jih prepoznamo v prostoru okoli sebe. V prenovljenih ulicah, novih vsebinah, projektih v šolah, kulturi ali podjetništvu, ki dejansko spreminjajo vsakdanje življenje v našem okolju.
Na maribor24.si zato v rubriki Dobre zgodbe Evrope predstavljamo slovenske projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi. Ne skozi administrativni jezik, ampak skozi ljudi, prostore in rezultate, ki jih lahko vidimo in uporabljamo.
Zanimalo nas bo, kaj ti projekti prinašajo mestom, občinam in skupnosti: od prenov javnih prostorov in kulturne dediščine do razvoja podjetništva, mobilnosti, znanja in novih priložnosti. Predstavljali bomo tako večje investicije kot manjše zgodbe, ki pogosto ostanejo spregledane, a pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Rubrika Dobre zgodbe Evrope prinaša vpogled v projekte na terenu – tam, kjer evropska sredstva postanejo del vsakdanjega prostora.
Kako je potekala prenova gradu Rajhenburg in kaj se danes skriva za zidovi tega mogočnega bisera? Oglejte si v spodnjem videoposnetku!
[[image_1_article_85386]]
