Po vzoru svojih evropskih kolegov so se tudi slovenski kmetje samoorganizirali in samoiniciativno začeli s protesti. Teh je bilo v zadnjih tednih kar nekaj. Dva zadnja petka so s protestno vožnjo skozi Lenart kmetje iz Slovenskih goric opozorili na mačehovski odnos države do kmetijstva. Kmetje s širšega ptujskega območja so s traktorji naredili krog po Ptuju in s tem jasno opozorili, da so obupani in jezni, da se počutijo pozabljene, njihovo delo pa je ničvredno. Na ceste so odšli tudi kmetje v Murski Soboti, Šentjurju, Šoštanju, Slovenskih Konjicah in Celju. Slednji so se včeraj zbrali pred stavbo direkcije za vode v Celju in zahtevali ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov. Zahtevajo tudi umik zakona, ki predvideva hitre razlastitve kmetijskih zemljišč. V roku dveh tednov si želijo sestanka s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, s predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice ter z načrtovalci suhih zadrževalnikov, je poročal Radio Slovenija.

Delo kmetov je premalo cenjeno 

Kmetje protestirajo proti nesmiselnim obdavčitvam, hitrim razlastitvam, nasprotujejo novi kmetijski politiki, želijo si več vključenosti pri sprejemanju odločitev. Kaj natanko jih moti in s kakšnimi težavami se dnevno srečujejo, smo vprašali skupino slovenskogoriških kmetov, ki že sedaj napovedujejo naslednji protest ta petek. Predvidoma bo potekal že v dopoldanskih urah. 

Povedali so nam, da je njihovo delo premalo cenjeno, saj so prepričani, da so najpomembnejši člen v verigi za pridelavo hrane. »Hrana, ki jo pridelamo kmetje v Sloveniji, je veliko bolj zdrava kot hrana iz uvoza. Pri nas namreč veljajo veliko strožji predpisi za kmetovanje kot v državah, iz katerih pride hrana, ki je velikokrat neoporečna in sploh ni primerna za prehrano ljudi,« so pojasnili kmetje v osrednjih Slovenskih goricah. Po njihovem mnenju veliko težavo v Sloveniji predstavljajo razni ukrepi pri uveljavljanju subvencij. Za Slovenske gorice je nesprejemljiv sedanji način točkovanja za OMD (območja z naravnimi in posebnimi omejitvami), kjer je nadmorska višina vredna več kot nagib terena. Problem predstavljajo tudi 4-odstotna obvezna praha, pasovi ob rekah, potokih in jarkih, pa tudi drugi neživljenjski predpisi in ukrepi.

»Do takšnih neprimernih in nesprejemljivih predpisov prihaja, ker jih pripravljajo ljudje, ki še nikoli niso bili na kmetiji, in mislijo, da vse znajo. Ob tem pa še upoštevajo mnenja raznih okoljevarstvenih organizacij in organizacij za zaščito živali, ki jim je zelo malo mar, kakšno hrano bomo jedli v Sloveniji. Mnenja nas, ki pridelujemo hrano, pa nihče ne upošteva. Zato je potrebno to spremeniti. Nujno pa je ukiniti državno financiranje raznih organizacij, ki delujejo proti kmetijstvu. Naj si denar služijo z delom tako, kot si ga mi kmetje.«

Slovenskogoriški kmetje so tudi zelo nezadovoljni z razpisi, ki so večinoma prirejeni tako, da so pisani na kožo določenim skupinam kmetov in raznim kmetijskim podjetjem. »Mi pa ne dosežemo dovolj točk, da bi bili uspešni na razpisu. Tu so zelo prikrajšane predvsem manjše kmetije. Zahtevamo ukinitev stalnega nadzora (SOPOTNIK) nad našim delom, ker tudi v tovarnah nima država postavljenih kamer za stalen nadzor nad delom delavcev. Dobro bi bilo, če bi bila neposredna plačila vezana na proizvodnjo. S tem bi subvencije dobili tisti kmetje, ki pridelujemo hrano, ne pa več tako imenovani kavč kmetje. Še bolje pa bi bilo, če bi neposredna plačila ukinili in bi bili naši pridelki primerno plačani. Če bi bil denar primerno razdeljen med kmeti, predelovalno industrijo in kmeti hrana v trgovin ne bi bila nič dražja. Zdaj na žalost kmet dobi najmanj,« zaključijo.

Medved: Če v pogajanjih ne bomo uspešni, bomo prvi, ki bomo organizirali protest 

Poklicali smo tudi Antona Medveda, predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Prav sindikatu nekateri kmetje očitajo, da je premalo aktiven pri protestih in da morajo te kmetje samoiniciativno organizirati. Tovrstne očitke je Medved zavrnil. Dejal je, da samoiniciative po terenih pojavljajo, ker kmetje državi ne verjamejo, sindikat pa jih pri tem podpira: "Vsak kmet, ki gre protestirat, to stori zato, ker ne vidi več prihodnosti. Ko kmetje več prihodnosti nimajo, ne izgubijo nič in gredo protestirat. In prav je, da smo slovenski kmetje pokazali, da se enačimo z evropskmi." Dodal je še, da je sindikat v pogajanjih in bi bilo nerodno, če bi bili v prvi vrsti. "V primeru, da ne bomo uspešni pri naših zahtevah, smo prvi, ki bomo organizirali protest. Kmetje protestirajo tudi v vzpodbudo pogajalcem, da ti iztržijo najboljše za kmetijstvo."

[[image_1_article_63290]]

S pogajanji bodo nadeljevali danes 

Sindikat kmetov bo pogajanja z državo nadaljeval danes. Najprej se bodo ustavili pri točki, pri kateri je država za zdaj kmetom šla naproti. Gre za izplačila za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD plačila), ki naj bi bila  izplačana v dogovorjenih terminih. "V prejšnih letih se je OMD začel izplačevat v novembru, do 20. januarja so bila izplačila zaključena. Letos pa so do zdaj izplačali samo 70 odstotkov teh plačil. 30 odstotkov še država dolguje kmetom, ki imajo svoje obveznosti. Prav tako je pred vrati sezona prvih opravil na poljih. V naslednjem tednu bo potrebno dognojiti žita, marsikateri kmet, ker še ni sredstev, ni nakupil umetnih gnojil. To so sredstva, ki jih v 75 odstotkih zagotovi Evropska unija, prostanek doda država, še vedno pa niso izplačana. Na Agenciji z kmetijske trge in razvoj podeželja pravijo, da denar je, vendar je težava v programih. Obljubili so, da bodo do 23. tega meseca odločbe izdane, pet dni kasneje pa pridejo izplačila," je pojasnil Medved. Zahtevajo tudi, da se OMD izplačila izvzamejo iz obdavčitev. 

Za neposredna plačila je po besedah Medveda država obljubila, da bodo s 15. začele prihajati odločbe in da bodo izplačila opravljena do 15. marca. "Vse to je v zamiku. Vemo, da smo imeli lani nizke cene žit, zato kmetje nimajo sredstev." Na srečanju bodo razpravljali še o problematiki zveri, ki močno ogrožajo rejce drobnice in goveda.

"Trajnostna živinoreja mora ostati v Sloveniji, saj je dve tretjini krajine travnatega sveta."

Rešiti morajo še težavo hitrih razlastitev. Kmetje glede tega zahtevajo ustavitev vseh postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjuriju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu, prav tako tudi umik zakona, ki predvideva hitre razlastitve kmetijskih površin. Medved pravi, da je potrebno najprej počistiti brežine in poglobiti obstoječe struge vodnih teles, ne pa da samo govorimo o suhih zadrževalnikih. "Če imaš kmetijsko zemljišče v suhem zadrževalniku, v primeru poplav pridelek ni za prehrano ljudi in za krmo živali."

Do sedaj so v pogajanjih dosegli nekatere premike glede prostovoljnih ukrepov v območju Nature, dogovorili so se, da bo z delom začela medresorska delovna skupina za sledljivost svežega in zamrznjenega nepredpakiranega mesa, znanega kot masne bilance, delovati bo začela tudi skupina za zveri. "Je pa potrebno ukrepe doreči in to podpisati," je zaključil Medved.