Novoustanovljeno združenje, katerega podpredsednik je Vinko Mandl iz Ptujske kleti, želi s povezovanjem okrepiti aktivnosti za pomoč slovenskim vinarjem in vinogradnikom.

Poročali smo, da je devet podjetij, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, ustanovilo Združenje slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije. K ustanovitvi so pristopila podjetja Klet Brda, Puklavec Family Wines, Radgonske gorice, Vinakoper, Vinakras, Klet Krško, Panvita Marof, Kmetijska Zadruga Metlika in Ptujska klet. Vodenje združenja je prevzel Borut Fakin iz kleti Vinakoper, podpredsednik pa je postal Vinko Mandl iz Ptujske kleti.

Anita Jakuš: S povezovanjem želimo okrepiti aktivnosti za pomoč slovenskim vinarjem in vinogradnikom

Obrnili smo se na mag. Anito Jakuš, samostojno svetovalko pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki nam je pojasnila, da je glavni namen združenja okrepiti aktivnosti za pomoč slovenskim vinarjem in vinogradnikom in medsektorsko povezovanje. “Združenje želi okrepiti krovno promocijo slovenskega vinogradništva in vinarstva doma in na tujih trgih, revitalizirati panogo po epidemiji Covid-19, okrepiti boj proti sivi ekonomiji na trgu z vinom in prilagoditi aktualno in prihodnjo zakonodajo potrebam vinogradništva in vinarjev.”

Združenje želi okrepiti krovno promocijo slovenskega vinogradništva in vinarstva doma in na tujih trgih, revitalizirati panogo po epidemiji Covid-19, okrepiti boj proti sivi ekonomiji na trgu z vinom in prilagoditi aktualno in prihodnjo zakonodajo potrebam vinogradništva in vinarjev.

Dodaja, da je združenje res ustanovilo devet podjetij, so pa vsem, “ki se bodo želeli pridružiti našim prizadevanjem, vrata našega združenja odprta. Od ustanovitve združenja se nam pridružujejo že novi člani.”

Med prioritetnimi nalogami je umestitev vinogradništva in vinarstva v strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2023

Na vprašanje, na kak način želi novo združenje Slovenijo umestiti na svetovni vinski zemljevid, Jakuševa odgovarja: “Pričakujemo sistemsko zastavljeno krovno promocijo slovenskih vin in sodelovanje različnih združenj s področja vinogradništva in vinarstva. Povečati želimo mednarodno prepoznavnost slovenskih vin preko sejemskih promocij, strokovnih dogodkov in bilateralnih srečanj. V sodelovanju z agencijo SPIRIT in STO se začenjajo pogovori o sodelovanju na EXPO v Dubaju, kjer želimo svetovni javnosti predstaviti ponudbo kakovostnih slovenskih vin in jih z dobro zgodbo povabiti v svet slovenskih vin in vinskih destinacij.”

V sodelovanju z agencijo SPIRIT in STO se začenjajo pogovori o sodelovanju na EXPO v Dubaju, kjer želimo svetovni javnosti predstaviti ponudbo kakovostnih slovenskih vin in jih z dobro zgodbo povabiti v svet slovenskih vin in vinskih destinacij.

“Aktivno sodelujemo v projektu Slovenija – evropska regija gastronomije, kjer vsekakor pomembno mesto v ponudbi predstavljajo kakovostna slovenska vina. Med prioritetnimi nalogami je zato tudi ustrezna umestitev vinogradništva in vinarstva v strateški načrt prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2023, ki bo zagotovila pogoje in zadostne finančne vire za učinkovit in konkurenčen razvoj panoge v prihodnje.”

Kakšno pomoč potrebujejo slovenski vinarji po epidemiji Covida-19?

Jakuševa pojasnjuje, da vinogradniki in vinarji pričakujejo predvsem hitro in enostavno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, zlasti v smeri zagotavljanja nemotenega poslovanja in likvidnosti. “Najpomembnejše je okrepiti sredstva za promocijo vina na tujih trgih. Dobrodošlo je nadaljevanje pomoči v okviru izvajanja kriznega skladiščenja, zelene trgatve in destilacije viškov vina. Pričakujemo znižanje davčne stopnje za vino, odpis zakupnin za vinograde, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, znižanje davkov in prispevkov za zaposlene v sektorju, razširitev olajšav za investicije v podjetjih in podporo vinarjem za nastop na domačih in tujih sejmih.”

Dobrodošlo je nadaljevanje pomoči v okviru izvajanja kriznega skladiščenja, zelene trgatve in destilacije viškov vina. Pričakujemo znižanje davčne stopnje za vino, odpis zakupnin za vinograde, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, znižanje davkov in prispevkov za zaposlene v sektorju, razširitev olajšav za investicije v podjetjih in podporo vinarjem za nastop na domačih in tujih sejmih.

Nadalje je po besedah mag. Anite Jakuš nujno spremeniti tudi odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi drugega vala epidemije Covid-19. “Predlagani odlok določa namreč neenakovredne pogoje za pridobitev sredstev. Po našem mnenju je treba zagotoviti enakovredno obravnavo vseh upravičencev in odlok spremeniti tako, da bo enakovredno obravnaval vse upravičence, tako male kot velike vinogradnike in vinarje, brez omejitev maksimalne višine pomoči.”

Pred mesecem dni so podpisali tudi Memorandum o sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije in Obrtno podjetniško zbornico Slovenije, sekcijo za gostinstvo in turizem, kjer načrtujejo številne skupne aktivnosti za hitro in uspešno revitalizacijo gostinstva in turizma po epidemiji. Hkrati pa želijo zagotoviti tudi večjo zastopanost vina v gostinski in turistični ponudbi v Sloveniji.

Vinogradništvo in vinarstvo se nahajata v težki situaciji

Vinogradništvo in vinarstvo se nahajata v zelo težavni situaciji, saj je že več kot leto dni okrnjena dobava vina v segment gostinstva in turizma, potrošnja vina se je bistveno zmanjšala. “Vinogradniki in vinarji iščemo rešitve v smeri, da se panoga preusmerja v spletno trženje vina, spletne degustacije in spletno ponudbo kupcem po celem svetu. Panogo je prizadela tudi spomladanska pozeba, ki bo poslovanje sektorja v letošnjem letu še dodatno oslabila,” zaključuje naša sogovornica mag. Anita Jakuš.

Vinogradniki in vinarji iščemo rešitve v smeri, da se panoga preusmerja v spletno trženje vina, spletne degustacije in spletno ponudbo kupcem po celem svetu. Panogo je prizadela tudi spomladanska pozeba, ki bo poslovanje sektorja v letošnjem letu še dodatno oslabila.

Vinogradništvo in vinarstvo je pomembna kmetijska panoga, ki predstavlja med 9 in 14 odstotki vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji. Po podatkih SURS-a je bilo v letu 2020 v Sloveniji 28.900 kmetijskih gospodarstev z vinogradi, ki v povprečju obdelujejo 0,66 ha vinogradov. Z vinogradi je posajeno po podatkih iz registra pridelovalcev preko 15.265 ha površin. V letu 2020 je bilo pridelano po podatkih SURS-a 103.637 ton grozdja. Samooskrba z vinom je več kot 110-odstotna, zato je panoga močno odvisna od izvoza. Skupno se je v letu 2019 izvozilo 69.270 hl vina, največ v države Italijo, ZDA, Hrvaško in Kitajsko.