Unicef je 20. november določil kot svetovni dan otrok, ker je Generalna skupščina Združenih narodov na ta dan leta 1989 sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Na posebnem spletnem dogodku, ki ga je ob tej priložnosti letos pripravil Unicef, so mladi predstavili, v kakšnem svetu si želijo živeti in kako bodo sami pri tem pomagali.

Izpostavili so številne težave, ki jih otrokom povzroča pandemija covida-19 in poudarili, da je pandemija še dodatno poglobila mnoge ranljivosti otrok po vsem svetu. Poleg motenj v zdravstveni oskrbi, prekinitvah cepljenja proti nevarnim boleznim, porastu in poglobitvi revščine, prekinitvi izobraževanja otrok, slabšanju duševnega zdravja mladih, poslabšanju položaja otrok migrantov ter povečevanju neenakosti, kar so na dogodku izpostavili govorci, otroke pri tem skrbijo trajne posledice, ki bi jih vse to lahko imelo na njihov položaj po svetu.

Svet brez tabujev in želja po enakopravnosti

Na spletnem dogodku so tako spregovorili tudi o spremembah, ki si jih želijo videti v svetu. Največ otrok je izpostavilo željo po svetu brez nasilja. Zanje je namreč pomembno duševno zdravje, zato si želijo živeti v svetu, v katerem ni tabujev in vsak otrok lahko poišče pomoč. Izpostavili so tudi željo po enakopravnosti.in izobraževanju, in sicer si želijo svet, v katerem je izobraževanje oblikovano nekoliko bolj po meri posameznika, torej na podlagi njegovih želja, ciljev in talentov.

Največ otrok je izpostavilo željo po svetu brez nasilja. Zanje je namreč pomembno duševno zdravje, zato si želijo živeti v svetu, v katerem ni tabujev in vsak otrok lahko poišče pomoč.

Mlade je s svojim nagovorom v videu podprl tudi predsednik republike Borut Pahor. “Moja iskrena želja je, da kljub zelo posebnim razmeram ostanete polni optimizma in ohranite to vašo otroško igrivost. Vse bo še zelo dobro, na to se lahko zanesete,” je ob tej priložnost mladim dejal Pahor in zagotovil, da jim bo predsedniška palača ostala odprta, če se znajdejo v stiski. Ta je sicer z letošnjim svetovnim dnem otrok postala Unicefova varna točka in prva predsedniška palača na svetu, ki se je vključila v Unicefovo mrežo varnih točk.

Pahor je zagotovil, da bo otrokom predsedniška palača ostala odprta, če se znajdejo v stiski. Ta je sicer z letošnjim svetovnim dnem otrok postala Unicefova varna točka in prva predsedniška palača na svetu, ki se je vključila v Unicefovo mrežo varnih točk.

Pandemija koronavirusa predstavlja posebno priložnost, da postavimo otrokove pravice v ospredje, so sicer izpostavili na Unicefu in poudarili, da je pandemija povzročila “izobraževalno krizo”, prav otroci pa so zaradi sprejetih ukrepov ena najbolj ogroženih skupin. Aktualne zdravstvene razmere in posledično zaustavitev javnega življenja so namreč v mnogih državah sveta poglobile že obstoječe kršitve otrokovih pravic. “Otroci bodo posledice čutili vse življenje, če na problematiko ne bo ustreznega odziva,” so zato posvarili pri Unicefu.

Otroci bodo posledice čutili vse življenje, če na problematiko ne bo ustreznega odziva. Zaradi okrnitve in prekinitve nekaterih nujnih storitev bomo v prihodnjih 12 mesecih zabeležili dodatna dva milijona smrti otrok in 200.000 mrtvorojenih otrok. 

“Zaradi okrnitve in prekinitve nekaterih nujnih storitev bomo v  prihodnjih 12 mesecih zabeležili dodatna dva milijona smrti otrok in 200.000 mrtvorojenih otrok,” še opozarjajo pri Unicefu.

Šolsko okolje briše neenakosti med otroki

Tudi slovenski otroci čutijo posledice ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Poglabljajo se predvsem anomalije na področju izobraževanja, ki jih je osvetlil prav covid-19. Šolsko okolje se je namreč izkazalo za tisto, kjer pa so razlike veliko bolj uravnotežene.

Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki izvajajo program Botrstvo, opažajo, da je računalniška oprema tako za marsikatero družino postala čez noč težava, veliko staršev pa otrokom ne zmore nuditi ustrezne podpore pri učenju, nekateri tudi nimajo spodbudnega okolja za sledenje pouku.

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov opozarjajo, da lahko ukrepi za obvladovanje epidemije covida-19 terjajo od otrok in mladih izjemen davek, tako na področju znanja kot čustvenega zdravja in socialnega razvoja. Odrasle zato pozivajo k odgovornemu ravnanju, da bo mogoče šole ponovno odpreti.

Ukrepi s področja izobraževanja, potrebni za obvladovanje epidemije, ogrožajo primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, kot tudi njihov socialni razvoj in duševno zdravje. Poleg tega izpostavljajo trajnim posledicam pomemben del otrok, ki šolanja na domu ne zmorejo ali so še posebej ogroženi.

“Ukrepi s področja izobraževanja, potrebni za obvladovanje epidemije, ogrožajo primarne razvojne potrebe otrok in mladih po druženju, kot tudi njihov socialni razvoj in duševno zdravje. Poleg tega izpostavljajo trajnim posledicam pomemben del otrok, ki šolanja na domu ne zmorejo ali so še posebej ogroženi. Menimo, da mora vlada te posledice, ki lahko trajno zaznamujejo tarčne generacije otrok, obravnavati in jih naslavljati že v času trajanja epidemije, kot tudi v letih po njej,” pojasnjuje Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Šolanje na domu tudi dolgoročna grožnja uspešnosti

Kot še pojasnjujejo na združenju, so izkušnje iz spomladanskega šolanja na daljavo opozorile na nevarnost dodatnega razslojevanja populacije otrok in mladih – na tiste, pri katerih se šolanje bolj ali malo manj uspešno nadaljuje, ter na pomemben del tistih, pri katerih šolanje na domu pomeni grožnjo dolgoročni šolski uspešnosti. Ne gre pa le za nedostopnost opreme in potrebnega delovnega okolja, ampak tudi za nezmožnosti prilagoditve na nov način dela, slabšanja čustvenega zdravja ali osamljenosti. “Vrzeli v šolskem delu, če bodo omejevalni ukrepi trajali, bodo ogrozile njihovo dolgoročno šolsko uspešnost”, so opozorili.

“Otroci so ob podaljševanju ukrepa šolanja na daljavo ogroženi tudi zaradi zmanjšanja telesne aktivnosti in povečanega časa za zasloni, posebej ranljiva skupina pa so tisti z avtističnimi in drugimi razvojnonevrološkimi motnjami,” opozarjajo v združenju in pričakujejo, da se bodo pri vseh teh ranljivih skupinah težave še stopnjevale ob ponovni vrnitvi v šolo.

Še posebej ranljiva skupina otroci s posebnimi potrebami

Nujno se jim zato zdi, da se v šole čim prej vrnejo otroci, ki se šolajo v posebnih programih vzgoje in izobraževanja, otroci prve triade osnovne šole ter otroci s posebnimi potrebami. Takoj, ko bo to mogoče, pa naj se v šole vrnejo tudi vsi ostali otroci in mladostniki. Ob tem med drugim predlagajo še dodatno podporo učiteljem za naslavljanje novo nastalih čustvenih, socialnih in učnih potreb otrok ter izboljšanje dostopnosti otrok in mladih do strokovne pomoči na področju duševnega zdravja.

Odgovorno vedenje vseh odraslih, posebej staršev, učiteljev, ravnateljev in vseh drugih zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in drugih strokovnih službah, lahko omogoči varno nadaljevanje šolanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in omili ceno, ki jo plačujejo v tem trenutku najbolj ranljivi izmed otrok in mladostnikov.

Svetovalna skupina vlade je s pozivi strokovnjakov, naj se prednostno sproščajo ukrepi na področju izobraževanja, že seznanjena. “Odgovorno vedenje vseh odraslih pa lahko omogoči, da bodo ti ukrepi lahko varno prioritetno sproščeni,” so prepričani v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo. Obenem pozivajo vse odrasle, da upoštevajo omejevalne ukrepe ob epidemiji covid-19 in z odgovornim ravnanjem pripomorejo k čim hitrejši vrnitvi otrok v šole.

“Verjamemo, da so omejujoče razmere v družinah, delovnih okoljih in skupnosti zahtevne in že izčrpljujoče za vse, za otroke in mladostnike še toliko bolj. Odgovorno vedenje vseh odraslih, posebej staršev, učiteljev, ravnateljev in vseh drugih zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in drugih strokovnih službah, lahko omogoči varno nadaljevanje šolanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in omili ceno, ki jo plačujejo v tem trenutku najbolj ranljivi izmed otrok in mladostnikov,” so poudarili.

Praznuje tudi TOM telefon

Ob letošnjem dnevu otroka pa svoj 30. jubilej praznuje tudi TOM telefon, edinstven program, ki že 30 let zagotavlja pomembno vez med svetovalci – prostovoljci in mladostniki, ki se znajdejo v dvomu ali življenjski stiski. Telefon je leta 1990 ustanovila Zveza prijateljev mladine Slovenije na pobudo Komisije za otrokove pravice. Slovenski prostor je tako postal bogatejši za edini splošni svetovalni telefon za otroke in mladostnike, ki že več let deluje pod sloganom “Odgovor je pogovor”.

Leta 1995 (ob obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah) je nastala Nacionalna mreža TOM telefon, ki je pod enotno brezplačno številko 080 1234 povezala enajst svetovalnih skupin po Sloveniji in otrokom ter mladostnikom ponudila možnost pogovora prav vsak dan med 12. in 20. uro. Svetovalec spodbuja otroka ali mladostnika, da ob njegovi pomoči sam aktivno razrešuje svoj problem. Iz analize klicev je razvidno, da v večini primerov mladi svojega problema pred klicem na TOM niso zaupali nikomur.

Vselej bo nekdo, ki se bo odzval, prisluhnil, skušal razumeti, pomagal poimenovati temeljno čustveno dogajanje in ustvariti varen neobsojajoč prostor za pogovor.

Nove tehnologije in razmah interneta so otrokom in mladostnikom korenito spremenile svet in komunikacijo, zato od leta 2007 deluje spletni informacijski portal E-TOM (www.e-tom.si), ki vključuje svetovanje preko e-pošte, od leta 2013 pa tudi svetovanje preko spletne klepetalnice.

V letu 2012 je bila uvedena nova telefonska številka 116 111, razlog za spremembo pa je narekovala direktiva Evropske komisije, ki je uvedla poenotenje telefonskih številk za vse humanitarne projekte na območju Evropske unije. “Vloga svetovalcev na TOMu je omogočiti otrokom in mladostnikom, da svoja vprašanja, dileme, stiske, ter strahove delijo in pripeljejo v varno pristanišče odrasle odzivnosti. Vselej bo nekdo, ki se bo odzval, prisluhnil, skušal razumeti, pomagal poimenovati temeljno čustveno dogajanje in ustvariti varen neobsojajoč prostor za pogovor,” je povedala Darja Groznik, predsednica ZPMS  in nekdanja predsednica Nacionalne mreže TOM.

  • Od ustanovitve leta 1990 do danes je bil TOM deležen več kot 800.000 kontaktov.
  • Število kontaktov se je s 1200, kolikor smo jih našteli prvo leto, povzpelo na več kot 30.000 letno.
  • Trenutno deluje 9 svetovalnih skupin, v katerih svetuje 138 prostovoljcev.

Stiske otrok pa so letos poglobile še epidemiološke razmere, kar opažajo tudi pri TOM-u, kjer so v ta namen podaljšali obratovalne ure svetovalne linije, saj so že v spomladanskem epidemiološkem valu pri Zvezi prijateljev mladine opozorili, da marsikatere družine otrokom ne nudijo varnega okolja.

V času covid-19 stiske otrok še večje

Vodja nacionalne mreže TOM Tjaša Bertoncelj pojasnila, da so v času prvega in drugega vala ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 opazili, da so v ospredje prišle teme, povezane z družinskimi odnosi in duševnim zdravjem. “Tako so bile v oktobru med najbolj aktualnimi temami odnosi s starši in vrstniki, osamljenost, strah, preživljanje prostega časa, ljubezenski odnosi, duševne motnje in slabe ocene”, je pojasnila Bertoncljeva.

Obenem je pojasnila, da so stiske, povezane z duševnim zdravjem “v tem obdobju še posebej stopile v ospredje, tako panični napadi, nespečnost, tesnoba, depresija, osamljenost, samopoškodovanje in samomorilne misli”. O poslabšanju stanja so poročali tako otroci in mladostniki brez predhodnih težav na področju duševnega zdravja, še bolj pa tisti, ki so se s težavami na področju duševnega zdravja soočali že pred epidemijo.

Stiske, povezane z duševnim zdravjem, so v tem obdobju še posebej stopile v ospredje, tako panični napadi, nespečnost, tesnoba, depresija, osamljenost, samopoškodovanje in samomorilne misli.

“Zanje je bila to huda dodatna obremenitev. Kot problem so navajali zelo dolge čakalne dobe za psihološko in psihiatrično obravnavo, oni pa so bili tukaj in zdaj v duševni stiski, zato jim je klic predstavljal razbremenitev, podporo, opolomočenje, da so lažje zdržali s težkimi občutki in poiskali vire moči znotraj sebe in v svoji okolici,” pojasnjuje Tjaša Bertoncelj.

Veliko otrok, ki se obrača na TOM telefon, prihaja iz družin, ki jim že pred epidemijo niso nudile najbolj primernega in varnega okolja (disfunkcionalni odnosi, nasilje, odvisnosti, itd.), zato je povečano število ur, preživetih doma, bistveno poslabšalo stanje marsikaterih otrok in mladostnikov.