Nedolgo tega je v javnosti odmevala sprememba zakona, s katero so živali vendarle postala tudi pravno čuteča bitja. Njihovi lastniki bi najbrž lahko enotno prikimali, da njihove živali čutijo, marsikdaj pa se tako psihično kot celo fizično odzivajo podobno kot ljudje.

Najpogosteje omenjene lastnosti zaznavajo lastniki psov. Tudi pes je čuteče bitje, ki se je v času evolucije močno približala in prilagodila človeku. Pse potrebujemo kot reševalce, terapevte, vodiče in celo prijatelje, hkrati pa jih privezujemo na verige in zapiramo v pesjake, kjer jih za uveljavljanje lastne volje in zadovoljevanje potreb prisilimo na omejitev njihovih. Ker je pes čuteča žival, veriga, ki zanj ni del naravnega habitata in nikakor značaja, povzroča psihične in fizične težave. Veriga ni samo oblika kratenja svobode, je oblika prisile, ki povzroča psihične in fizične spremembe psa, ki so proti njegovim naravnim potrebam in vedenju. Je psihično in fizično mučenje.

Psi na verigah napadalni in agresivni

Pes Ron, ki je v Mengšu napadel 8-letno deklico, ta pa je nato za posledicami umrla, je bil nato usmrčen. Po napadu so se na družbenih omrežjih pojavili številni zapisi, da je bila dekličina smrt splet nesrečnih okoliščin. Peticijo proti evtanaziji psa je podpisalo več kot 12 tisoč ljudi, a zaman.

Iz policijskega zapisnika je bilo razvidno, da naj bi se deklica sicer privezanemu psu na zasebnem zemljišču približala, ta pa jo je napadel in obgrizel, kar je bila zanjo usodno.

“Ko napadalnega psa osvobodimo življenja z verigo okoli vratu, se njegovo vedenje hitro normalizira, izgubi agresivna nagnjenja in radovedno raziskuje svoje širše okolje. Privezovanje na verigo je za psa zelo nevarno, saj povzroči hude spremembe v obnašanju in v fizičnem razvoju ter predstavlja mučenje psa. Veriga je oblika prisile, je kratenje svobode gibanja ter povzroča psihične in fizične spremembe psa, saj so v nasprotju z njegovimi naravnimi potrebami in vedenjem,” razlaga Nevenka Lukić Rojšek iz Društva za dobrobit živali AniMa (Animals Matter).

Ko napadalnega psa osvobodimo življenja z verigo okoli vratu, se njegovo vedenje hitro normalizira, izgubi agresivna nagnjenja in radovedno raziskuje svoje širše okolje. Privezovanje na verigo je za psa zelo nevarno, saj povzroči hude spremembe v obnašanju in v fizičnem razvoju ter predstavlja mučenje psa. Veriga je oblika prisile, je kratenje svobode gibanja ter povzroča psihične in fizične spremembe psa, saj so v nasprotju z njegovimi naravnimi potrebami in vedenjem.

Pes je omejen na majhen del ozemlja, zato se kmalu pojavi povečana agresivnost, njegov prostor tako postane kraj, ki ga mora braniti za vsako ceno. Psi na verigah so zato pogosto napadalni in veliko lajajo. Prisilna ločitev in omejitev gibanja je psihično mučenje, saj pes razume ločitev kot stalno izključitev iz krdela in kot kaznovanje. Zaradi agresivnosti psov, ki je že v osnovi posledica privezovanja, so redko deležni najmanjše pozornosti.

Psi, ki so stalno privezani, postanejo nevrotični, nesrečni, vznemirjeni in pogosto agresivni, pojavi se apatičnost ter druge nenadzorovane oblike vedenja (vrtenje v krogu lovljenje svojega repa, nervozna hoja gor in dol kolikor dopušča dolžina verige, neprekinjeno lajanje in zavijanje). Privezani psi pogosto ne dobijo zadostne oskrbe, trpijo zaradi neprimerne prehrane, sklede z vodo so prevrnjene in umazane, veterinarska oskrba je neprimerna ali je sploh ni, izpostavljeni so hudim temperaturnim nihanjem, ko ostarijo se pogosto zgodi, da kmet pokliče lovca, ki psa ustreli.

Veriga pa se pogosto tudi zaplete za druge predmete, zato imajo psi velikokrat poškodbe vratu in hrbta, v najhujših primerih lahko povzroči celo smrt. “Psi, ki so stalno privezani, postanejo nevrotični, nesrečni, vznemirjeni in pogosto agresivni, pojavi se apatičnost ter druge nenadzorovane oblike vedenja (vrtenje v krogu lovljenje svojega repa, nervozna hoja gor in dol kolikor dopušča dolžina verige, neprekinjeno lajanje in zavijanje). Privezani psi pogosto ne dobijo zadostne oskrbe, trpijo zaradi neprimerne prehrane, sklede z vodo so prevrnjene in umazane, veterinarska oskrba je neprimerna ali je sploh ni, izpostavljeni so hudim temperaturnim nihanjem, ko ostarijo se pogosto zgodi, da kmet pokliče lovca, ki psa ustreli,” pojasnjuje Lukić Rojškova.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ocenjuje, da je v Sloveniji okrog 10. 000 psov še vedno privezanih na verige, predvsem na ruralnih območjih.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ocenjuje, da je v Sloveniji okrog 10. 000 psov še vedno privezanih na verige, predvsem na ruralnih območjih.

Povodec ni veriga

Martin Dobeic z Veterinarske fakultete v Ljubljani pojasnjuje, da je vpliv verige a psa odvisen od različnih dejavnikov: “Seveda je to odvisno od dolžine verige, vrste priveza in časa trajanja priveza. Pes ne sme biti privezan ves čas, čas priveza naj se skrajša na čimkrajše obdobje enega dneva, pri čemer mora biti psu omogočen dnevni sprehod in sobivanje s človekom, oziroma drugimi psi.” Pravila glede priveza, dolžine verige in druga določila so pri nas zapisana v Zakonu o zaščiti živali in podzakonskih aktih, kot sta Pravilnik o zaščiti hišnih živali in Pravilnik o zaščiti rejnih živali.

Seveda je to odvisno od dolžine verige, vrste priveza in časa trajanja priveza. Pes ne sme biti privezan ves čas, čas priveza naj se skrajša na čimkrajše obdobje enega dneva, pri čemer mora biti psu omogočen dnevni sprehod in sobivanje s človekom, oziroma drugimi psi.

Na tem mestu je potrebno izpostaviti tudi, da povodec, na katerega privežemo psa, nikakor ni veriga. Pes na povodcu je namreč v gibanju in interakciji s svojim lastnikom. “Namen obeh je omejevanje gibanja psa z namenom kontrole in zaščite psa. Vsekakor je povodec namenjen le sprehodom s človekom in vzgoji psa, medtem ko je veriga eden od trajnejših načinov omejevanja gibanja psa, pri čemer je potrebno ta čas omejiti na najkrajša dnevna obdobja. Tu bi bilo potrebno izpostaviti problem ovratnic oziroma uporabe oprsnikov. Izpostavili bi še razliko med pesjakom in privezom. Omejevanje gibanja psa je v obeh primerih podobno, res pa je, da psu privez škodi z zategovanjem,” opozarja Dobeic.

Namen obeh je omejevanje gibanja psa z namenom kontrole in zaščite psa. Vsekakor je povodec namenjen le sprehodom s človekom in vzgoji psa, medtem ko je veriga eden od trajnejših načinov omejevanja gibanja psa, pri čemer je potrebno ta čas omejiti na najkrajša dnevna obdobja. Tu bi bilo potrebno izpostaviti problem ovratnic oziroma uporabe oprsnikov. Izpostavili bi še razliko med pesjakom in privezom. Omejevanje gibanja psa je v obeh primerih podobno, res pa je, da psu privez škodi z zategovanjem.

UVHVVR meni, da stopnja ozaveščenosti javnosti o odgovornem lastništvu psa še vedno ni bistveno pripomogla k izboljšanju ozaveščenosti javnosti.

V društvu Anima pa obenem beležijo tudi naraščanje zahtevkov za ukrepanje za zaščito psov, ki so priklenjeni na verige, ali zaprti v neustreznih pesjakih. Slednje kaže na naraščajočo ozaveščenost javnosti glede omenjene problematike, in zavedanja, da gre za obliki mučenja živali, vendar pa obstoječa zakonodaja društvom ne omogoča ukrepanja, zlasti pa ne prepoveduje takšnega ravnanja z psi.

V društvu Anima pa obenem beležijo tudi naraščanje zahtevkov za ukrepanje za zaščito psov, ki so priklenjeni na verige, ali zaprti v neustreznih pesjakih. Slednje kaže na naraščajočo ozaveščenost javnosti glede omenjene problematike, in zavedanja, da gre za obliki mučenja živali, vendar pa obstoječa zakonodaja društvom ne omogoča ukrepanja, zlasti pa ne prepoveduje takšnega ravnanja z psi.

Potrebna dopolnitev zakonodaje

“Pri preverjanju prijav zanemarjanja živali na verigah ali v pesjakih smo kot društvo za dobrobit živali videli in doživeli marsikaj: privezana psička z mladički, njen lastnik noče pomoči pri sterilizaciji; pes z debelo ovratnico, privezan za hlevom, njegov lastnik je izgubil ključ ovratnice; mlad mešanec na kratki verigi v blatu varuje vikend; pes, ki še dolgo ni mogel normalno jesti zaradi poškodbe požiralnika; pes, ki so mu odpovedale mišice, ko smo ga spustili z verige; star pes na betonu; bolna psička na verigi; pes, zaprt v pesjaku v lastnih iztrebkih in izbruhih; pes, privezan ob rob gozda, ki naj bi ga ubil šakal. Veliko psov je še vedno privezanih na verige, s skromnim zatočiščem na vikendih, vrtovih ali njivah. Služijo, da varujejo premoženje. Kako naj varujejo privezani ali zaprti v pesjak, je večno vprašanje brez razumnega odgovora,” razlaga Nevenka Lukić Rojšek.

Z zakonom je prepovedano privezovanje psov na verige in podobne priveze, prepovedani so tudi premajhni pesjaki v Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski, Belgiji, Malti, Madžarski.

Z zakonom je prepovedano privezovanje psov na verige in podobne priveze, prepovedani so tudi premajhni pesjaki v Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski, Belgiji, Malti, Madžarski.

Pri preverjanju prijav zanemarjanja živali na verigah ali v pesjakih smo kot društvo za dobrobit živali videli in doživeli marsikaj: privezana psička z mladički, njen lastnik noče pomoči pri sterilizaciji; pes z debelo ovratnico, privezan za hlevom, njegov lastnik je izgubil ključ ovratnice; mlad mešanec na kratki verigi v blatu varuje vikend; pes, ki še dolgo ni mogel normalno jesti zaradi poškodbe požiralnika; pes, ki so mu odpovedale mišice, ko smo ga spustili z verige; star pes na betonu; bolna psička na verigi; pes, zaprt v pesjaku v lastnih iztrebkih in izbruhih; pes, privezan ob rob gozda, ki naj bi ga ubil šakal. Veliko psov je še vedno privezanih na verige, s skromnim zatočiščem na vikendih, vrtovih ali njivah. Služijo, da varujejo premoženje. Kako naj varujejo privezani ali zaprti v pesjak, je večno vprašanje brez razumnega odgovora.

Vse do leta 2020 je slovenska zakonodaja živali enačila z neživimi predmeti. V primeru zanemarjanja ali mučenja živali tako zakon zdaj storilca obravnava kot v primerih poškodovanja ali uničenja tuje stvari. Pretekla zakonodaja je bila poleg etične vprašljivosti  tudi v neskladju z evropskim pravnim redom, ki živalim priznava poseben pomen, zato je Republika Slovenija je zaradi neizpolnitve obveznosti iz nekaterih členov Direktive prejela uradni opomin Evropske komisije. 13. člen Pogodbe o delovanju EU namreč jasno določa, da so živali čuteča bitja. Da se je ta določba prenesla v slovenski pravni red, se je takrat zavzela poslanka SD Meira Hot.

Sedanji 3. člen Zakona o zaščiti živali določa, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. 4 člen opredeljuje mučenje kot vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju. Sedanji Pravilnik o zaščiti hišnih živali po drugi strani predpisuje dovoljeno dolžino verige in minimalno velikost pesjaka. Kljub opozorilom veterinarske uprave, večine veterinarjev in kinologov, ter društev za dobrobit živali, ki delo opravljajo na terenu kot prostovoljci, je v Sloveniji privezovanje na verige z zakonom dovoljeno.

Sedanji 3. člen Zakona o zaščiti živali določa, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti. 4 člen opredeljuje mučenje kot vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju. Sedanji Pravilnik o zaščiti hišnih živali po drugi strani predpisuje dovoljeno dolžino verige in minimalno velikost pesjaka. Kljub opozorilom veterinarske uprave, večine veterinarjev in kinologov, ter društev za dobrobit živali, ki delo opravljajo na terenu kot prostovoljci, je v Sloveniji privezovanje na verige z zakonom dovoljeno.

Poslanka SD Meira Hot je februarja letos v zakonodajno proceduro vložila Predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. “Žal moje poslanske pobude ter pozivi civilnih iniciativ o prepovedi verig niso naleteli na posluh pristojnih, zato sem skupaj s poslansko skupino zavzela proaktiven pristop in pripravila prepotrebne zakonske spremembe.  Kajti realnost je trenutno ta, da Slovenija zaradi neodzivnosti pristojnih tone vse globlje med skupine držav, ki se ne morejo pohvaliti ravno z napredno in živalim prijazno zakonodajo, ki bi bila usmerjena v čim večjo zaščito živali pred neprimernimi dejanji in tudi mučenji. Ravno nasprotno, pri trenutni zakonodaji se kažejo vse večji manki, ki kršiteljem dajejo odpustke, društva za zaščito živali, organizacije, zavetišča, in ne nazadnje živali pa postavljajo v nemogoč položaj,” pojasnjuje Hotova.

Žal moje poslanske pobude ter pozivi civilnih iniciativ o prepovedi verig niso naleteli na posluh pristojnih, zato sem skupaj s poslansko skupino zavzela proaktiven pristop in pripravila prepotrebne zakonske spremembe.  Kajti realnost je trenutno ta, da Slovenija zaradi neodzivnosti pristojnih tone vse globlje med skupine držav, ki se ne morejo pohvaliti ravno z napredno in živalim prijazno zakonodajo, ki bi bila usmerjena v čim večjo zaščito živali pred neprimernimi dejanji in tudi mučenji. Ravno nasprotno, pri trenutni zakonodaji se kažejo vse večji manki, ki kršiteljem dajejo odpustke, društva za zaščito živali, organizacije, zavetišča, in ne nazadnje živali pa postavljajo v nemogoč položaj.

Privez psov na verige se je že večkrat, tudi na podlagi žalostne prakse, izkazal za popolnoma neprimerenega, zato je po mnenju Hotove skrajni čas, ne samo, da predlagamo ukinitev te prakse, temveč jo zakonsko prepovemo. “Novela za zaščito živali, katero smo nedavno tega v zakonodajni postopek vložili Socialni demokrati, tako naslavlja najbolj akutna vprašanja sedanje pomanjkljive in zastarele zakonodaje, ko nič ne kaže, da bo to storilo pristojno ministrstvo. Zato tukaj več ne gre iskati kakršnihkoli bližnjic ali stran poti, verige se morejo zakonsko prepovedati in pika,” je odločna Hotova.

Predstavniki Društva za dobrobit živali AniMa so že leta 2019 v le dveh mesecih zbrali skoraj 12.000 podpisov peticije proti privezovanju psov in jih v začetku aprila predali ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandri Pivec. Podpisniki so zahtevali ukinitev pasjih verig, Pivčeva pa je takrat povedala, da že preučujejo možnosti za ureditev tega področja, a takrat do sprememb ni prišlo.

V predlogu novele Zakona so opredeljene tudi naslednje rešitve:

  • uveljaviti obvezno čipiranje psov in mačk,
  • prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož in krzna,
  • prepoved izpostavljanja živali neprimernim temperaturam in vremenskim pogojem
  • prepoved namernega omejevanja gibanja živali na način, ki jim lahko povzroči poškodbe, trpljenje in bolečino,
  • prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih,
  • finančno razbremeniti občine,
  • zvišati kazni za prekrške.

Predstavniki Društva za dobrobit živali AniMa so že leta 2019 v le dveh mesecih zbrali skoraj 12.000 podpisov peticije proti privezovanju psov in jih v začetku aprila predali ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandri Pivec. Podpisniki so zahtevali ukinitev pasjih verig, Pivčeva pa je takrat povedala, da že preučujejo možnosti za ureditev tega področja, a takrat do sprememb ni prišlo.

Trpijo tudi rejne živali v kletkah

Verige nikakor niso edini sporen način omejevanja živali. Številne rejne živali, kot so denimo kokoši, vse svoje življenje preživijo v utesnjenih kletkah. Za namene množične proizvodnje hrane tudi prašiči v času brejosti živijo v kletkah, množična živinoreja pa tudi sicer pozna številne krute in etično sporne prakse za živali. Tudi uporabo kletk ureja Pravilnik o zaščiti rejnih živali.

Evropska komisija je prejela evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk, ki jo je podpisalo 1,4 milijona ljudi po vsej Evropi. Pri nas je overjene podpise zbiralo Društvo za zaščito živali Ljubljana, je poročal portal 24ur. “Kampanja je bila glede na zbrane podpise tretja najuspešnejša doslej. V približno šestih mesecih bo Evropska komisija dala predloge, kako bi lahko področje kletk za rejne živali zakonodajno uredili v EU,” je za 24ur povedala Nina Bakovnik. Največ overjenih podpisov so oddali v Nemčiji, sledita Nizozemska in Italija. Na Danskem so zbrali dobrih 47.000 podpisov, pri nas pa 3553, za tisoč več kot na Madžarskem.

Evropska komisija je prejela evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk, ki jo je podpisalo 1,4 milijona ljudi po vsej Evropi. Pri nas je overjene podpise zbiralo Društvo za zaščito živali Ljubljana, je poroča portal 24ur. Največ overjenih podpisov so oddali v Nemčiji, sledita Nizozemska in Italija. Na Danskem so zbrali dobrih 47.000 podpisov, pri nas pa 3553, za tisoč več kot na Madžarskem.

“V letu 2012 se je prepovedalo uporabo baterijskih kletk za zrejo kokoši, sledimo pa zakonodajo v EU na področju te tematike. Zakonodaja EU se vse bolj nagiba k preprečevanju omejevanja gibanja živali in s tem tudi kletk. V Pravilniku o zaščiti rejnih živali je trenutno omejevanje gibanja živali določeno za teleta, perutnino in prašiče.  V zvezi s to tematiko trenutno teče tudi na Veterinarski fakulteti Ciljno raziskovalni projekt z naslovom V4-2024 Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami, ki vključuje to problematiko pri rejnih živali,” razlaga Dobeic z ljubljanske veterinarske fakultete.

V letu 2012 se je prepovedalo uporabo baterijskih kletk za zrejo kokoši, sledimo pa zakonodajo v EU na področju te tematike. Zakonodaja EU se vse bolj nagiba k preprečevanju omejevanja gibanja živali in s tem tudi kletk. V Pravilniku o zaščiti rejnih živali je trenutno omejevanje gibanja živali določeno za teleta, perutnino in prašiče.  V zvezi s to tematiko trenutno teče tudi na Veterinarski fakulteti Ciljno raziskovalni projekt z naslovom V4-2024 Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami, ki vključuje to problematiko pri rejnih živali.

Načeloma omejevanje gibanja živali po mnenju Dobeica povzroča stres. Vendar je življenje živali v kletki odvisno od vrste in primernosti opremljenosti kletke, dolžine zapiranja, kot tudi od prirojenih oblik obnašanja živali, ki niso nujno vajene življenja v odprtem prostoru in jim prav svoboda lahko povzroči stres. “Če živali v kletkah niso v stresu, ni posledic za človeka, ki uživa meso v gibanju omejenih živali,” razlaga Dobeic.

Da je pobuda o prepovedi verig le začetek k spremembam na bolje tudi na področju živali, je poudarila poslanka Meira Hot.

Seveda ne gre za vse probleme na področju zaščite živali, zato bomo tudi v prihodnje, v sodelovanju z zainteresirano javnostjo, pripravili nove pobude, med drugim bomo preučili tudi vprašanje vzrejanja živali v kletkah, je pa to pomemben korak naprej, korak, ki ga – kot rečeno – čakamo že predolgo časa. Zato verjamemo in pričakujemo, da bodo poslanke in poslanci, ne glede na strankarsko izkaznico, zmogli razumeti, kako zelo kot družba, predvsem pa naše živali, te spremembe potrebujejo in bodo novelo tudi podprli. Prav tako so po mojem prepričanju, na kar sem prav tako opozorila v poslanskih pobudah in vprašanjih, nujno potrebne spremembe Kazenskega zakonika, da se za mučitelje živali določi ostrejše kazni od aktualnih.

“Seveda ne gre za vse probleme na področju zaščite živali, zato bomo tudi v prihodnje, v sodelovanju z zainteresirano javnostjo, pripravili nove pobude, med drugim bomo preučili tudi vprašanje vzrejanja živali v kletkah, je pa to pomemben korak naprej, korak, ki ga – kot rečeno – čakamo že predolgo časa. Zato verjamemo in pričakujemo, da bodo poslanke in poslanci, ne glede na strankarsko izkaznico, zmogli razumeti, kako zelo kot družba, predvsem pa naše živali, te spremembe potrebujejo in bodo novelo tudi podprli. Prav tako so po mojem prepričanju, na kar sem prav tako opozorila v poslanskih pobudah in vprašanjih, nujno potrebne spremembe Kazenskega zakonika, da se za mučitelje živali določi ostrejše kazni od aktualnih,” poudarja Hotova.