Količina zavržene hrane se je v Sloveniji ponovno povečala. V povprečju je v letu 2020 vsak državljan Slovenije zavrgel 68 kilogramov užitne hrane, kilogram več kot v letu 2019. V gospodinjstvih in trgovini z živili je nastalo več odpadne hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila v letu 2020 za 2 odstotka večja kot v 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane, izhaja iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije.

Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so zelo uspešni pri recikliranju hrane

“Vsak posameznik lahko doprinose k temu, da bo zavržene hrane manj,” pravi Zdenka Mesarič, učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Dodaja: “V svetu se že vrsto let ukvarjamo s problemom zavržene hrane. Organizirane so različne akcije, natečaji, izzivi za posameznika in skupine. V Sloveniji se že nekaj let v okviru Ekošole in trgovske verige organizira natečaj, v katerega so vključeni malčki v vrtcih, osnovnošolci in dijaki srednjih šol. Sodelujoči ustvarjajo različne jedi iz ostankov hrane in najboljše recepture so vsako leto objavljene v knjižici Reciklirana kuharija. Tudi dijaki iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci so zelo uspešni pri recikliranju hrane, saj so v kategoriji srednješolcev večkratni zmagovalci tega natečaja. Dijaki se skozi izobraževalni program srečujejo s celostno porabo živil, kar jim daje dobro popotnico za poklicno delo.”

Z malo truda in domišljije lahko porabimo večino teh ostankov in jih skuhamo v nove, okusne jedi.

Na vprašanje, kaj lahko storimo s hrano,  ki nam doma ostane v loncu, ali je pozabljena v hladilniku, shrambi, Mesaričeva odgovarja: “Z malo truda in domišljije lahko porabimo večino teh ostankov in jih skuhamo v nove, okusne jedi.”

Naša sogovornica v nadaljevanju ponudbi nekaj idej, kako bolj ekonomično porabiti ostanke kruha, celo cvetačo, tatarski biftek in pozabljene banane.

Cvetača

Velikokrat je uporabimo le tretjino ali še manj, saj porabimo le njen cvetni del, ostalo zavržemo, s tem pa tudi veliko vitaminov, rudnin in vlaknin, ki so v listih in steblu. Listje in steblo oz. koren lahko pripravimo v kremni juhi. “Ko smo odstranili cvetove, steblo in liste dobro operemo, narežemo in zalijemo s kostno juho ter skuhamo. Po okusu začinimo, dodamo limonin sok, smetano ter gladko zmiksamo,” svetuje Zdenka Mesarič.

Cvetačna kremna juha

Banane

Banane izgubijo svojo mikavnost, ko spremenijo barvo in postanejo lisaste. Nikakor jih ne zavržemo. Uporabimo jih lahko pri pripravi marsikatere kremne juhe. “Banano preprosto proti koncu kuhanja olupimo in narežemo v juho ter zmiksamo.”

Tatarski biftek

Jed, ki je v decembrskem času na marsikateri mizi, morda kdaj tudi ostane. Ne ga zavreči, primešajte drobno jajce, malo pšeničnega zdroba, pustite 10-15 minut, nato oblikujte majhne cmoke in jih počasi skuhajte v kostni juhi. Juha bo postala okusnejša in imeli boste tudi jušno zakuho. Ostanek tatarskega bifteka lahko primešate mesni omaki za špagete po bolonjsko,” svetuje Zdenka Mesarič.

Neporabljen star kruh

Ponudba kruha je zelo velika in pogosto kupimo svežega še preden porabimo starega. Kaj z ostanki? Mesariča pravi: “Lahko ga posušimo in zmeljemo v drobtine, narežemo na kocke in pripravimo kruhove cmoke, lahko pa pripravimo okusno jed, ki jo bomo z veseljem postregli pri kosilu ali večerji.”

KRUHOVI POLPETI
Količina za 4 osebe:

280 g posušenega kruha, narezanega na majhne kocke
2,5 – 3 dl kostne juhe ali mleka
60 g čebule
strok česna
50 g korenja
70 g pora
100 g naribanega sira ali skute
2 jajci
30 g sončničnih ali bučnih semen
sol, poper, rožmarin, sekljan peteršilj
maščoba za opekanje
40 g slanine ali pancete ali vratovine …

“Kruh prelijemo z vročo juho ali mlekom. Čebulo, česen, peteršilj in semena nasekljamo. Korenje drobno naribamo in por narežemo na rezine. Na maščobi (oljčnem olju ali maslu) prepražimo čebulo, dodamo semena, korenje, por in česen. Pražene sestavine dodamo h kruhu, začinimo, dodamo jajce, sir in dobro premešamo. Oblikujemo majhne polpete, ki ji počasi pečemo na olju in maslu. Če jih spečemo vnaprej, jih pred porcioniranjem postavimo za 5 minut v ogreto pečico. Če želimo, lahko dodamo opečene rezine mesnin in zraven ponudimo solato iz rdečega kislega zelja z jabolkom.”

Kruhovi polpeti

Te in še druge recepture najdete na tej povezavi, v rubriki recepti.