Konec maja je prišlo do zapleta pri prevozu pacienta s helikopterjem. Kot smo takrat poročali, je moški iz Radelj nujno potreboval prevoz zaradi infarkta, a ni imel dostopa do helikopterja, saj je ta prevažal drugega pacienta, ki se je zaradi odpovedi srca boril za življenje. Tako je bil helikopter zasedeni štiri ure.

Prevoze med bolnišnicami ima sicer s svojimi vozili urejen UKC Ljubljana, a je v tem primeru šlo za izjemo, saj so potrebovali več prostora.

Dogodek je bil izjema

Kot je za nas pojasnil predstojnik mariborske enote za helikoptersko nujno medicinsko pomoč Štefan Mally, so tovrstni prevozi pacientov urejeni s Pravilnikom o izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). “S sodelovanjem helikopterskega prevoznika in medicinskega dela ekip nujne medicinske pomoči na dveh nivojih – predbolnišnični (helikopterska nujna medicinska pomoč) in medbolnišnični (sekundarni helikopterski transporti) izvajamo hiter in varen transport kritično bolnih in poškodovanih do bolnišnic, kjer so pacienti dokončno oskrbljeni.”

Kot je v nadaljevanju pojasnil, je bil dogodek izjema, saj so medbolnišnišnični transporti organizirani v Ljubljani z dodatno posadko in helikopterjem: “V danem primeru je bila potrebna premestitev pacienta iz UKC Maribor v UKC Ljubljana z življenjsko podpornimi sistemi aparatur, ki jih ni bilo mogoče premeščati drugače, kot s takrat edinim velikim helikopterjem, ki je bil ta dan namenjen dežurstvu za HNMP Maribor. V času premestitve so HNMP intervencije bile mogoče le iz ene baze, torej iz Brnika.”

Zaradi tega, ker bi čas dostopa HNMP iz Brnika bil predolg, je ekipa na terenu pacienta prepeljala v UKC Maribor z reševalnim vozilom.

Prevoz z rešilcem predstavlja večje tveganje zaradi časovne zakasnitve

“Sočasnost nujnih intervencij je vedno mogoča in je del našega vsakdana, čemur se prilagajamo po najboljših močeh,” pojasnjuje Mally. Transport z reševalnim vozilom je v primeru večje oddaljenosti do bolnišnice še vedno varen in učinkovit, časovno pa v primerjavi s helikopterskim prevozom predstavlja večje tveganje zaradi časovne zakasnitve do dokončne oskrbe.

“Zaporedne intervencije ali hkratne dodatne aktivacije med transportom pacienta se dogajajo. Načeloma se odločitev o izvedbi prevoza ne spreminja več potem, ko pilot in zdravnik HNMP potrdita, da se intervencija izvede. V primeru res hkratne aktivacije pa odločitev sprejme zdravnik HNMP po kriterijih vitalne ogroženosti pacienta in časovne pridobitve časa s helikopterskim prevozom.”

V Sloveniji sta na voljo dva helikopterja, namenjena nujni medicinski pomoči

Na Ministrstvu za zdravje (MZ) pojasnjujejo, da imamo v Sloveniji trenutno dnevno dva helikopterja, ki sta sicer opremljena za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) in helikopter v rezervi za ostale naloge.

“Trenutna baza v Mariboru zadošča zdravstvenim potrebam v okviru NMP za širše mariborsko področje, za potrebe celotne Slovenije pa bi po izračunih strokovnjakov potrebovali tri helikopterske baze za optimalno delovanje sistema,” nam je zatrdil Mally.

Med ministri vseh treh resorjev, ki so neposredno odgovorni za izvajanje dejavnosti, obstaja enako prepričanje, da si po 20-ih letih od začetka organiziranega dela enote HNMP državljani zaslužijo še bolj učinkovit sistem reševanja s helikopterji, primerljiv z najboljšimi praksami nekaterih držav EU. Ministrstvo za obrambo tako medtem že izvaja postopke za nakup štirih namenskih helikopterjev za potrebe HNMP. Med tem časom bo tudi Policija poiskala možnosti za najem dodatnega helikopterja, načrtuje pa nakup še dveh helikopterjev, ki bodo kasneje tudi vključeni v sistem HNMP.

Minister je napovedal spremembe

Le dva dni po izjemni situaciji se je oglasil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je na seji DZ v sklopu poslanskih vprašanj napovedal trajno rešitev na področju helikopterske nujne medicinske pomoči do leta 2026. V vmesnem času pa morajo še najti ustrezno rešitev. To usklajujejo tudi z ministrstvom za obrambo in ministrstvom za notranje zadeve, poroča STA.

Minister je med drugim napovedal morda celo pet namenskih helikopterjev.

Trenutno MZ skupaj z MORS in MNZ pripravlja ukrepe, ki bi omogočali zadostno število plovil za nemoteno izvajanje HNMP in medbolnišničnih transportov ter tudi za reševanje v gorah. Cilj je tudi hitrejša odzivnost enot, kar pomeni določene ukrepe na infrastrukturi v obeh bazah HNMP.

Ministrstvo se je projekta lotilo že lani

Na MZ so za nas pojasnili, da so se aktivnosti pričele že avgusta lani s sestanki ministrov. “Kot prve naloge so bile realizacija prenove Načrta aktivacije državnih zrakoplovov, ki pripomore k hitrejši aktivaciji enote HNMP, saj aktivacija ni več vezana na prisotnost zdravnika na terenu, ampak se od 15. oktobra 2022 enota HNMP aktivira preko dispečerske službe zdravstva,” dodajajo.

S pomočjo Ministrstva za infrastrukturo se je s prehodom na letni čas zagotovilo delovanje nujnih služb na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru, ki so potrebne za nemoteno izvajanje dela enote HNMP Maribor v vidnem delu dneva, kar pomeni delovanje enote HNMP Maribor v enakem delovnem času, kot se izvaja v bazi HNMP na Brniku.

MZ je s pomočjo stroke podalo jasne zahteve zdravstva za vzpostavitev modernega sistema HNMP in medbolnišničnih transportov, ki vključuje tudi ustanovitev tretje baze HNMP: “Na podlagi tega sodelujemo z ministrstvoma za obrambo in notranje zadeve pri pripravi dokumenta za Vlado RS o možnostih obeh državnih prevoznikov, da bi dejavnost HNMP in sekundarnih prevozov izvajali še naprej z državnimi zrakoplovi, skladno z evropsko zakonodajo po vzoru večine držav EU.”

Obseg potrebnih sredstev za dejavnost HNMP in medbolnišničnih prevozov je odvisna od sistema, za katerega se bo Vlada RS odločila. Ocena sredstev za delovanje HNMP kot državne aktivnosti bo znana, ko bosta oba prevoznika predstavila svoje zmožnosti dolgoročnega izvajanja dejavnosti, so nam še pojasnili na ministrstvu.