V zahodnem svetu se je vloga žensk in moških skozi desetletja spreminjala. Nekoč so bile vloge med spoloma jasno ločene, kar je pomenilo, da so ženske doma skrbele za otroke in gospodinjstvo, moški pa so hodili na delo in finančno oskrbovali družino. S tehnološkim napredkom in posledično hitrim kulturnim razvojem je zahodna civilizacija pričela drugače obravnavati nosečnost, porod, poporodno obdobje in skrb za potomstvo ter znotraj tega tudi vlogo moških.

Vloga očeta v obdobju 18. in zgodnjega 19. stoletja je bila vloga avtoritativnega, moralnega in verskega pedagoga. V drugi polovici 19. stoletja in vse do sredine 20. stoletja se oče spremeni v distanciranega oskrbovalca družine. V letih med 1940 in 1965 oče postane vzor za ponotranjenje spolne vloge. Od leta 1960 do danes pa se vedno bolj uveljavlja vloga očeta, ki otroke neguje in zanje skrbi ter je hkrati zaposlen.

Vedno več očetov po očetovski dopust

Od očeta se pričakuje, da spremlja nosečnost, da je prisoten pri porodu in da prevzame funkcijo očeta, da prevzame del skrbi za zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. V Sloveniji imajo očetje temu namenjeno plačano odsotnost z dela. Prihod novega člana v družino je za posameznika dodaten stres. V literaturi zasledimo pojav le-te tudi pri moških partnerjih. Še zlasti so ogroženi pari, pri katerih družinski odnosi niso najboljši. Takrat lahko en ali drug partner zapade v depresijo, lahko pa se zgodi, da tudi oba.

Število očetov, ki uveljavijo očetovski dopust z očetovskim nadomestilom, se z leti povečuje in od leta 2004 dalje ga izkoristi več kot sedemdeset odstotkov vseh očetov. Najdaljše obdobje plačanega porodniškega starševskega dopusta, ki upravičencu zagotavlja tudi vrnitev na delovno mesto, v evropskem prostoru predstavlja starševski dopust na Švedskem.

Zadnje navedeno dejstvo se ujema tudi z zakonodajo na področju očetovskih pravic, ki v Sloveniji že nekaj časa vključuje pravico do očetovskega dopusta (Zakon, 2006a; Zakon, 2006b). Število očetov, ki uveljavijo očetovski dopust z očetovskim nadomestilom, se z leti povečuje in od leta 2004 dalje ga izkoristi več kot sedemdeset odstotkov vseh očetov. Najdaljše obdobje plačanega porodniškega starševskega dopusta, ki upravičencu zagotavlja tudi vrnitev na delovno mesto, v evropskem prostoru predstavlja starševski dopust na Švedskem.

Staršem daje pravico do trinajst mesecev odsotnosti z dela s plačilom osemdesetih odstotkov upravičenčevega dohodka, in sicer z možnostjo nižjega denarnega nadomestila še do dodatnih treh mesecev odsotnosti z dela za nego in varstvo otroka. V Ukrajini očetom očetovski dopust ne pripada, matere pa imajo pravico do osemnajsttedenskega dopusta, ki je v celoti finančno nadomestljiv s strani države. V Nemčiji materi pripada štirinajst tednov porodniškega dopusta, ki je v celoti finančno nadomestljiv s strani države.

Do tri leta po porodu staršema pripada starševski dopust, ki ga finančno država nadomesti s 67 % upravičenčeve plače, vendar le-ta ne sme presegati 1.800 EUR, a znaša najmanj 300 EUR mesečno. V Franciji materi pripada šestnajst tednov v celoti plačanega porodniškega dopusta. V primeru dvojčkov, trojčkov ali nedonošenčka se ta dopust podaljša za dodatnih dvanajst tednov. Očetom pripadata dva tedna starševskega dopusta v prvih štirih mesecih po otrokovem rojstvu, ta dopust je prav tako v celoti plačan s strani države.

Prehod v očetovstvo za moške stresno obdobje

Moški, ki bo postal oče, pa se ob prehodu v očetovstvo srečuje s številnimi občutki. Še posebej ob prihodu prvega otroka. Alen Kaučič je eden tistih očetov, ki se je ob prihodu prvega otroka srečal z mnogoterimi vprašanji. Pri novi vlogi sta ga najbolj usmerjali mama in partnerica, a prepričan je bil, da se marsikateri oče znajde v podobni situaciji, a nima s kom deliti svojih dilem.

Največji izziv zame je bila novica da bom postal oče, kljub predhodni obojestranski želji, saj ko do tega dejansko pride, se poraja mnogo vprašanj na katere pred tem nisi pomislil. 

“Največji izziv zame je bila novica da bom postal oče, kljub predhodni obojestranski želji, saj ko do tega dejansko pride, se poraja mnogo vprašanj na katere pred tem nisi pomislil. Prav tako sem se ob rojstvu otroka srečal z dvomom ali bom otroka znal pravilno pestovati in negovati, saj vsi vemo kakšna mala, krhka bitja so,” razlaga Kaučič.

Čas pričakovanja otroka in priprava na očetovstvo za moškega predstavljata stresno obdobje, saj ga pestijo skrb za zdravje in varnost partnerke ter otroka, tesnoba in strah pred bolečinami partnerke med porodom, občutek nemoči, pomanjkljivo znanje o poteku nosečnosti in poroda, strah pred morebitnim carskim rezom in mislijo, da ne bo dober starš.

Čustvena navezanost je po besedah številnih avtorjev lahko ena prvih vezi, ki jih moški začuti do svojega otroka. Moški lahko čustveno vez z otrokom vzpostavijo pred rojstvom, po rojstvu ali celo nekaj mesecev po otrokovem rojstvu, zato se kaže potreba po spodbujanju njihove vključenosti v času nosečnosti in poroda. Na ta način se pri očetih veliko hitreje razvije čustvena navezanost s še nerojenim otrokom oziroma kasneje novorojencem.

Razlika med mamo in očetom je velika. Z rojstvom otroka se v mami prav tako rodi materinski čut, kateri pa se za razliko pri očetu, razvija z odraščanjem otroka.

Čas pričakovanja otroka in priprava na očetovstvo za moškega predstavljata stresno obdobje, saj ga pestijo skrb za zdravje in varnost partnerke ter otroka, tesnoba in strah pred bolečinami partnerke med porodom, občutek nemoči, pomanjkljivo znanje o poteku nosečnosti in poroda, strah pred morebitnim carskim rezom in mislijo, da ne bo dober starš.

“Razlika med mamo in očetom je velika. Z rojstvom otroka se v mami prav tako rodi materinski čut, kateri pa se za razliko pri očetu, razvija z odraščanjem otroka,” dodaja Kaučič.

Graditev odnosa med očetom in otrokom po rojstvu

Čustveni odziv moškega na nosečnost je odvisen od različnih dejavnikov, in sicer kot navajajo tuje študije od odnosa med partnerjema, socialno-ekonomskega statusa, stopnje izobrazbe, kulturno-etičnih vplivov  ter dotedanjih nosečniških in porodnih izkušenj. Graditev odnosa in skrb za nerojenega otroka se po večini prične že v prvih mesecih po zanositvi.

Moški vzpostavijo tesen odnos z nerojenim otrokom navadno okrog petega meseca nosečnosti, ko spoznajo in se zavejo, da so se do tega časa otrokovi organi popolnoma razvili. Takrat se pričnejo z otrokom pogovarjati, igrati, mu peti pesmice, predvajajo mu glasbo, začnejo mu prebirati pravljice. 

Pri tem ugotavljajo, da moški vzpostavijo tesen odnos z nerojenim otrokom navadno okrog petega meseca nosečnosti, ko spoznajo in se zavejo, da so se do tega časa otrokovi organi popolnoma razvili. Takrat se pričnejo z otrokom pogovarjati, igrati, mu peti pesmice, predvajajo mu glasbo, začnejo mu prebirati pravljice. Ob sami graditvi odnosa pa ni prisotna le fizična navezanost, temveč tudi čustvena.

Z rojstvom prvega otroka je tudi zate vsaka stvar prva in nova. Tako kot se on uči živeti se z njim ti učiš novih stvari in včasih tudi kako preživeti. Verjamem da je pri vsakem naslednjem otroku vsaj malo lažje (veliko stvari vzameš na ˝izi˝) pa čeprav je vsak otrok svojevrsten. 

Kaučič ob tem pripoveduje, da je bila zanj največja dilema vprašanje, ki ga je zastavljal samemu sebi, “ali bom zmogel in znal”.

“Z rojstvom prvega otroka je tudi zate vsaka stvar prva in nova. Tako kot se on uči živeti se z njim ti učiš novih stvari in včasih tudi kako preživeti. Verjamem da je pri vsakem naslednjem otroku vsaj malo lažje (veliko stvari vzameš na ˝izi˝) pa čeprav je vsak otrok svojevrsten. Vsekakor pa mislim da se ˇfotriˇ najbolj strinjamo s tem da za otroka ni nikoli pravi čas in da vedno pridejo brez navodil,” se pošali Kaučič.

Ključna priprava na prihod otroka 

S spodbujanjem aktivne udeležbe moških v organiziranih prenatalnih tečajih so pričeli z namenom, da bi si moški pridobili ustrezna znanja, ki bi pripomogla k lažjemu sodelovanju pri porodu in hkrati tudi k poznejšemu, aktivnejšemu prevzemanju skrbi za novorojenca. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so bili očetje še leta 1992 navzoči pri manj kot desetini porodov, v letu 1995 so bili navzoči že skoraj pri četrtini, v letu 2000 že pri več kot polovici, v letu 2014 pa pri več kot treh četrtinah porodov, in sicer 78 odstotkih. Pri prvorodkah je bil ta delež pri 81 odstotkih še višji.

Statistične regije se po deležu očetov, navzočih pri porodu, precej razlikujejo. Leta 2014 je bil ta delež najnižji v severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurski in podravski statistični regiji. Najvišji pa je bil ta delež v notranjsko-kraški in goriški regiji, kjer je brez navzočnosti očeta rodila le vsaka deseta mama. V zadnjih 12 letih se je delež očetov, navzočih pri porodu, v vseh regijah konstantno povečeval. V Sloveniji se je, prav zaradi vse večje udeležbe moških v materinski šoli, le-ta leta 1991 preimenovala v šolo za starše oz. pozneje v šolo za bodoče starše.

Prisotnost bodočih očetov v šoli za bodoče starše ter sodelovanje pri porodu v Sloveniji vse bolj naraščata. V primerjavi z letom 1995, ko je bilo pri porodu prisotnih le 24,7 % očetov, je v letu 2009 prisotnost narasla na 74,3 %.

Prisotnost bodočih očetov v šoli za bodoče starše ter sodelovanje pri porodu v Sloveniji vse bolj naraščata. V primerjavi z letom 1995, ko je bilo pri porodu prisotnih le 24,7 % očetov, je v letu 2009 prisotnost narasla na 74,3 %.

Po podatkih statističnega urada se je leta 2004 za očetovski dopust odločilo 12.667 očetov, leta 2008 pa je ta številka narasla na okoli 15.800 očetov.

Tudi jemanje očetovskega dopusta, ki v Sloveniji traja 90 dni, je vedno bolj priljubljeno. Petnajst dni lahko porabijo do otrokovega dopolnjenega šestega meseca starosti, preostalih 75 dni pa do otrokovega tretjega leta. Po podatkih statističnega urada se je leta 2004 za očetovski dopust odločilo 12.667 očetov, leta 2008 pa je ta številka narasla na okoli 15.800 očetov.

Alen Kaučič pa je šel s pripravami na očetovstvo še korak dlje. V času spletnih omrežij in hitrega načina življenja, ko je pametni telefon nepogrešljiv sopotnik marsikoga, je ustanovil spletne platforme za svetovanje očetom s pomenljivim imenom “Zmedeni foter”.

Ker sva tudi midva velikokrat iskala in dobila pomoč/idejo iz skupin, sem se odločil da poskusim nekaj novega, edinstvenega in namenjenega samo očetom, da si pomagamo tudi mi na očetovski način.

“Ideja se je pojavila med decembrskim dopustom, ko sem spremljal partnerico, ki je včlanjena v številne skupine na temo otroka na spletnih portalih Facebook in Instagram. Ker sva tudi midva velikokrat iskala in dobila pomoč/idejo iz skupin, sem se odločil da poskusim nekaj novega, edinstvenega in namenjenega samo očetom, da si pomagamo tudi mi na očetovski način,” pojasnjuje Kaučič.

Vse kar nastane je spontano, brez predhodne priprave. Ob tem pa sem tudi avtor zasebne skupine, kjer smo včlanjeni samo očetje enega ali več otrok, različnih starostnih skupin, prav tako pa so dobrodošli tudi bodoči fotri.

Ustvaril je javni profil na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer objavlja vsebine, povezane s seboj in njegovim 8-mesečnim sinom, da ljudje spoznajo njegovo vsakdanje življenje. “Vse kar nastane je spontano, brez predhodne priprave. Ob tem pa sem tudi avtor zasebne skupine, kjer smo včlanjeni samo očetje enega ali več otrok, različnih starostnih skupin, prav tako pa so dobrodošli tudi bodoči fotri,” razlaga Kaučič.

“Odziv ljudi v zaprti skupini me je pozitivno presenetil, saj število članov v skupini vsakodnevno narašča. Med člani je stekla komunikacija in vsakodnevna pomoč drug drugemu,” opisuje Kaučič. Obenem se zaveda, da bo veliko truda moral vložiti še v javni profil, da bo z njim privabil večje število sledilcev.

 K sodelovanju bo povabil tudi strokovnjake

“Teme in vsebine so vsekakor spontane, oziroma nepripravljene vnaprej. V bistvu se odločam čisto po občutku in po tekočih situacijah v zvezi z mojim sinom. In seveda aktualnih temah, ki se navezujejo na otroško problematiko ter življenje. Skozi video in slikovne vsebine bom poskušal prikazati kako prečudovito je biti ob otroku, predvsem pa preživljanje časa na očetovski način. Vsebine na mojih straneh so predvsem fotografije in video vsebine sina ali naju iz vsakdanjega življenja ne glede na kraj, situacijo, počutje ali vreme. Odločam se predvsem na podlagi občutka, ki ga začutim v tistem trenutku, bodisi je to veselje, sreča, zadovoljstvo, lepo vreme, lep kraj, slabo vreme, slabo počutje, žalost. Nato pod vsako sliko tudi napišem svoje občutke, svoj pogled, svoje mnenje in seveda svoj pečat pustim z lepo mislijo do svojega sina,” še dodaja Kaučič.

  Odločam se predvsem na podlagi občutka, ki ga začutim v tistem trenutku, bodi si veselje, sreča, zadovoljstvo, lepo vreme, lep kraj, slabo vreme, slabo počutje, žalost. Nato pod vsako sliko tudi napišem svoje občutke, svoj pogled, svoje mnenje in seveda svoj pečat pustim z lepo mislijo do svojega sina.

Ideja pa sicer ni nova, na spletu se je pojavil trend staršev, ki s svojimi sledilci in delijo vsebine, ki so povezane z vzgojo otrok, vsakdanjimi težavami, dilemami. Marsikateri izmed njih pritegne več tisoč sledilcev, kar pa mu prinese tudi sodelovanja z različnimi blagovnimi znamkami. Kaučič zaenkrat tega ne namerava, ampak želi le, da bi si očetje med seboj pomagali z nasveti in se spoznavali.

V zaprti skupini na Facebooku pa bo članom na voljo vse, kar se navezuje na uspešno ter zdravo vzgojo naših malčkov (izkušnje ostalih očetov, nasveti, vprašanja, občutki, medsebojna pomoč, prodaja otroški stvari,…). V kolikor mi idejo uspe realizirati in pridobiti določeno število ljudi, bom poskušal v skupino vključiti goste in specialiste, ki nam bodo pomagali tudi na strokoven način.

“V zaprti skupini na Facebooku pa bo članom na voljo vse, kar se navezuje na uspešno ter zdravo vzgojo naših malčkov (izkušnje ostalih očetov, nasveti, vprašanja, občutki, medsebojna pomoč, prodaja otroški stvari,…). V kolikor mi idejo uspe realizirati in pridobiti določeno število ljudi, bom poskušal v skupino vključiti goste in specialiste, ki nam bodo pomagali tudi na strokoven način,” dodaja Kaučič.