V maju smo bili priča velikim količinam dežja. Za kakšna odstopanja gre od povprečja, kot smo ga vajeni, smo vprašali dr. Igorja Žiberno s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Odgovarja za področje SV Slovenije, kjer smo v maju zabeležili nekoliko nižje povprečne mesečne temperature, medtem ko so večja odstopanja pri količini padavin in insolaciji, torej trajanju sončnega obsevanja.
“Če smo imeli v začetku leta, govorim za meteorološko postajo letališče Maribor, ki pa kar dobro odzvanja razmere v celotni SV Sloveniji, celo nekoliko nadpovprečne temperature – recimo januarske temperature so se od dolgoletnega povprečja razlikovale za 4 stopinje Celzija, so se pa majske temperature razlikovale v drugo smer. Letošnji maj je bil za 0,7 stopinj Celzija hladnejši. So pa večja odstopanja pri količini padavin. Tako smo recimo v letošnjem maju imeli 167,7 milimetrov padavin, dolgoletno povprečno za maj pa znaša 86 milimetrov padavin, kar pomeni, da smo imeli dvakrat več padavin, kot je povprečje. Tudi insolacija je bila nižja, v letošnjem maju smo imeli 177 dolgih sončnih ur, dolgoletno povprečje pa je 237 sončnih ur.”
Pogosti prehodi front
Ampak letošnji maj po njegovem vseeno ne sodi med najbolj namočene maje. Najbolj namočen je bil leta na primer leta 1939, ko smo prejeli kar 257 milimetrov padavin. Skratka, ne gre za ekstremne višine padavin, odstopanja pa so vendarle vidna, dodaja.
Na vprašanje, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na to, da so padavine tako intenzivne, pravi, da smo že v aprilu imeli dokaj pogoste prehode front, v zahodnem Sredozemlju pa se je oblikoval t.i. genovski ciklon. Sicer je ta bolj značilen za jesenske mesece, prinesel pa je ne le veliko količino padavin, ampak tudi precej intezivne padavine. Intenzivnost padavin je po besedah Žiberne povečal tudi še en dejavnik, ki je tradicionalen za ta prehod iz zime v pomlad.
“To muhasto vreme je povezano s pojavom labilne atmosfere, ko so tla že precej pregreta, v večjih višinah pa imamo še hladen zrak. To je povezano z intenzivnimi plohami. Ne smemo pa zanemariti vpliva globalnih sprememb, zaradi višjih temperatur je ojačan vodni krog, zaradi višjih temperatur je večje izhlapevanje, večja je kondenzacija, v atmosferi nastajajo oblaki in pa tudi intenzivnejše padavine. To vpliva na pogostejše pojavljanje ekstremnih dogodkov.”
Vzrok tudi globalne spremembe
Dotakne se tudi poplav. “Za Dravo in Muro je značilen specifičen vodni režim, t.i. snežno – dežni režim, za katerega je značilno, da maksimum pretokov nastopi ravno na sam konec pomladi, torej v maju ali v prehodu na junij. Takrat se v visokogorju talijo količine snega, ki so za nameček padle ob koncu zime oziroma na začetku pomladi. To je povečalo pritoke.”
Zanesljivo so po njegovem k takim razmeram pripomogle tudi globalne klimatske spremembe. Višje temperature namreč pomenijo večje izhlapevanje, s tem so povezane intezivnejše konvektivne oblačnosti in pa intenzivnejše padavine. “V kratkem času pade več dežja. Ta vzorec se kar ponavlja. Ne smemo pozabiti še enega dejstva, ki se bolj manifestira v poletju. Ob kondenzaciji vodne pare se sprošča veliko latentne energije, ta pa je generator burnih dogodkov, kot so močni vetrovi, pojav neviht. Tudi to je ena od posledic globalnih sprememb. Ne smemo pozabiti niti toče, ki je s tem povezana. Lahko pričakujemo, da se bodo ti intenzivni dogodki samo še stopnjevali.”
Človekov vpliv
Priča smo bili tudi številnim plazovom na Štajerskem. Na vprašanje, koliko časa se lahko še ti sprožajo, navede, da smo še vedno v obdobju, ko imamo možnost pojava ploh in intenzivnih neviht, zato lahko plazenje še traja. “Po tej majski situaciji se je stanje nekoliko umirilo, ampak tla so še vedno razmočena, tako da so padavine voda na mlin novim sprožanjem plazov. Upam, da se bo v drugi polovici junija vreme le stabiliziralo in da se bodo tla vendarle posušila. Plazovi pa se še vedno lahko sprožijo, ponekod so latentna območja. Dejavniki, ki povzročajo, da se plazovi sprožajo, niso samo velike količine padavin in pa njihova intenzivnost, ampak je to odvisno tudi od naklona pobočja, notranje zgradbe in nenazadnje, ne smemo zanemariti tudi človekovega vpliva. Človek je vedno pogosteje generator sprožanja zemeljski plazov, ko spreminja rabo tal, na primer nekje poseka gozd. Če ga odstranimo, postane strmo območje precej ranljivo. Ne smemo pozabiti niti na posege gradnje na strmih območjih. Nakloni na 24 stopinj so tisti, kjer so tovrstni posegi preprosto odsvetovani v smislu gradnje. Po letu 2000 je ravno na teh strminah v Sloveniji nastalo za približno 311 nogometnih igrišč, če se metaforično izrazim. Še vedno se nismo naučili upoštevati te naravne omejitve.”
Izguba občutka za okolje
Kako torej gospodariti z okoljem v prihodnosti, da bo takšnih primerov čim manj? “Vsi skupaj bi se morali zavedati teh omejitev, ki nam jih daje narava. Ne le gradnje na strmih območjih, ampak tudi drugih posegov v poplavna območja. Torej, v preteklosti, ko so bili ljudje bolj odvisni od narave, so točno vedeli, kje in s kakšnimi posegi, danes pa smo ta občutek precej izgubili. Za vse vendarle niso krive podnebne spremembe, ampak neustrezno gospodarjenje s prostorom. Tudi kapital je včasih preveč agresiven in hočemo na vsak način izkoriščat nekatera zemljišča za kake oblike človekove dejavnosti, ki pa za to verjetno niso primerna. Tu se bomo morali sami vprašati, v kolikšni meri smo sami vzrok za tako škodo, ki nastane ob teh naravnih nesrečah. Če se bodo podnebne spremembe nadaljevale s tako jakostjo, lahko pričakujemo teh ekstremnih dogodkov še več in morali si bomo nastaviti zrcalo in se vprašati, ali nismo vendarle preveč agresivni s tovrstnimi posegi v prostor.”
