Pred časom smo bili priča odmevnim nesrečam, v katerih so vozniki zapeljali v napačno smer na avtocesti. Prometna nesreča, v kateri je 79-letna voznica zapeljala v nasprotno smer pomurske avtoceste, se je kmalu zatem končala tragično, le nekaj dni zatem pa enak primer, le da do hujših posledic ni prišlo. V tovrstnih okoliščinah je prav tragičen scenarij bolj pogost. Vsem infrastrukturnim ukrepom in zelo nazorni prometni signalizaciji navkljub je problematika vožnje v napačno smer še vedno aktualna.

Letos bodo preizkusili dodatno 3D signalizacijo

“Rešitve, ki jih uporabljamo na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, so bile že uporabljene ali proučene v številnih tujih državah, kjer se prav tako ukvarjajo z enako problematiko. V družbi DARS se s tem aktivno ukvarjamo že več kot desetletje. V letu 2015 je Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru za družbo DARS izdelala tudi razvojno-raziskovalno nalogo Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju,” pojasnjujejo na Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS).

V zadnjem nekajletnem obdobju so v okviru projekta preprečevanja voženj v napačno smer med drugim:

  • deset avtocestnih priključkov opremili z dodatno detekcijo vožnje v nasprotno smer (znak ROKA dodatno utripa s signalizacijo);
  • na 102 lokacijah namestili avtomatske števce (zanke v vozišču) vezane v sistem detekcije vožnje v nasprotno smer, nadgradili posamezne lokacije števcev prometa v detektorje voženj v nasprotno smer (hitreje zaznavajo te dogodke) – trenutno je na avtocestnem križu (DARS d. d. upravlja skupno približno 623 km avtocest in hitrih cest, 126 priključkov nanje, 12 avtocestnih razcepov …) aktivnih 159 lokacij detekcije vožnje v napačno smer;
  • na posameznih avtocestnih priključkih (dvopasovne rampe), na katerih sta bila smerna pasova ločena le s polno črto, so namestili ločilne robnike,
  • na nevarnost vožnje v napačno smer so voznike, ki so vozili v pravilni smeri, že doslej opozarjali tudi preko grafičnih prikazovalnikov prometne signalizacije (elektronskih portalov nad avtocestami ter hitrimi cestami in priključki nanje), v letu 2019 se je obstoječim nekaj več kot stotim portalom in polportalom (ti so običajno na avtocestnih priključkih) pridružilo še približno 50 novih, predvsem med Lukovico pri Domžalah na štajerski avtocesti ter Divačo na primorski avtocesti, vključno z ljubljanskim obročem in dolenjskim avtocestnim vpadnim krakom nanj (med Grosupljem in Ljubljano) ter posameznimi avtocestnimi priključki (Domžale, Šentjakob, Ljubljana jug, Vrhnika, Logatec in Postojna). Prav tako so bile s portali opremljene tudi nadzorne točke prometa na območjih posameznih nekdanjih cestninskih postaj;
  • nadgradili so mobilno aplikacijo Promet+ (hitrejša obveščenost voznikov o nevarnosti – v primeru izbrane poti in vključenega sledenja vaši lokaciji ob pojavu nepredvidene ovire med vašo potjo, bo samodejno predvajalo zvokovno obvestilo o novi oviri oz. dogodku), 
  • vse nove avtocestne priključke gradbeno izvedejo na način, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena,
  • novi odseki, odseki v gradnji, odseki, ki se obnavljajo in projektirajo, se gradbeno izvedejo že na način, da je oviran uvoz na avtocesto v napačni smeri (sem sodi tudi celotna podravska avtocesta Draženci–Gruškovje);
  • postavili so nove video nadzorne kamere po celem avtocestnem omrežju,
  • sodelujejo z upokojenci po celotni Sloveniji, skupaj z Agencijo za varnost prometa (AVP) in Policijo, svetujejo jim, kako se naj obnašajo na avtocesti, tudi glede vožnje v napačno smer – to poteka v sklopu projekta Sožitje (sodelovanje z društvi upokojencev),
  • po Sloveniji izvajajo delavnice s srednješolci in jim predstavljamo vožnjo po avtocesti – Zavod Vozim

V letu 2021 bodo, tako zatrjujejo na DARSU, pilotno na nekaj priključkih narisali še dodatno 3D signalizacijo, ki bo voznike, ob vsej obstoječi signalizaciji, še dodatno vizualno opozorila, da je z njihovo vožnjo nekaj narobe in da morajo takoj ustaviti.

Porast predvsem med starejšimi

“Sicer pa se na avtocestah in hitrih cestah, ki ji upravljamo v družbi DARS, soočamo tudi s primeri, ko voznik kar obrne na avtocesti in začne voziti v nasprotno smer; prav tako opažamo velik porast starejših voznikov – menimo, da bi morali sistem zdravniških pregledov po 60 letu zaostriti, prav tako pa bi morali bolj nadzirati osebe z demenco, bolnike z močnimi zdravili, slabovidne …,” pojasnjujejo na DARS-u.

V tujini se je za primer uspešne prakse izkazala uporaba t.i. “grabelj” oziroma “ježkov” na avtocesti, ki se sprožijo ob vožnji v nasprotno smer in voznika prisilno zaustavijo tako, da mu predrejo pnevmatike. Na DARS-u vendarle menijo, da ukrepa, ki bi takšno vožnjo popolnoma preprečil, ni. “Tudi projekt grabelj, ki so ga Avstrijci že opustili (težave pri vzdrževanju, težave z reševalnimi vozili …) se ni izkazal za 100-odstotno učinkovit. Še vedno so imeli primere voznikov, ki so kljub počenim pnevmatikam nadaljevali z vožnjo v napačno smer,” pojasnjujejo pri DARS-u.

Če se nam to zgodi in po avtocesti peljemo v napačno smer, takoj ustavimo vozilo. Po možnosti to storimo izven vozišča in tako, da ne ogrožamo sebe in drugih udeležencev prometa. Nemudoma obvestimo Policijo ali pokličemo na Prometnoinformacijski center na tel. št. 1970, od koder bodo poskrbeli za ustrezno zavarovanje kraja.

“Vozniki, ki izvedo, da se jim po avtocesti iz nasprotne smeri približuje vozilo, naj zmanjšajo hitrost, ne prehitevajo (največkrat je namreč vozilo v napačni smeri na prehitevalnem pasu), po potrebi vključijo vse varnostne utripalke in vozijo še posebej previdno. O vozniku, ki vozi v napačni smeri, naj obvestijo Policijo ali Prometnoinformacijski center,” še dodajajo pri DARS-u.

Agencija za varnost v prometu je posebej v preventivne namene izdala interaktivno brošuro Avtocesta, ki podaja priporočila, kako ravnati v primeru nasprotnega prometa, torej, če se vozniku primeri, da vozi v napačno smer oziroma, če vozimo pravilno in opazimo, da drug voznik vozi v napačno smer. 

Največ lahko torej storimo sami kot vozniki, ki moramo biti pri vožnji vseskozi zbrani, pazljivi in dosledno spremljati prometno signalizacijo. Če se ne počutimo fizično in psihično sposobnega za vožnjo, je bolje prestaviti pot z vozilom po (avto)cesti. Pri vožnji v napačno smer gre praktično vedno za hude napake voznikov.

Vožnja v nasprotno smer največkrat iz neznanih razlogov

Letno pri DARS-u beležijo približno 60 voženj v napačno smer, vendar je mesta, kjer do tovrstnih ravnanj pride, težko določiti, saj ni moč pridobiti podatkov, predvsem ne tistih, ki za posledico niso imeli prometne nesreče.

Tudi nemška raziskava Falschfahrten auf Autobahnen iz leta 2012 je podala podobne ugotovitve glede možnih vzrokov nastanka nepravilne smeri vožnje kot raziskovalno-razvojna naloga, ki so jo pripravili pri DARS-u. Vožnji v nasprotno smer največkrat botruje(jo) kateri izmed dejavnikov:

• psihoaktivne substance (13,4 odstotka),
• problemi z orientacijo, zmedenost (10 odstotkov),
• duševno/fizične omejitve (3,4 odstotka),
• nepoznavanje okolja (2,9 odstotka),
• gradbišče oz. delo na cesti (1,7 odstotka),
• slaba vidljivost (0,6 odstotka),
• zapora ceste (0,4 odstotka),
• drugo (1,1 odstotka),
• nepoznano (66,5 odstotka).

V letošnjem letu je bilo do 14. 8 2021 vseh prometnih nesreč, ki so nastale zaradi vožnje v napačno stran/smer na vseh cestah (ne le na AC/HC) 1.462. Kot posledica teh prometnih nesreč je bilo 15 smrtnih žrtev, 92 hudih telesnih poškodb in 508 lažjih telesnih poškodb.

V lanskem letu je bil najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 3.721 oz. 25 % vseh prometnih nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 2.813 prometnih nesreč oz. 19 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 2.457 prometnih nesreč oz. 16 %.

“Na tem mestu posebej opozarjamo na zaskrbljujoč porast nedovoljene uporabe mobilnega telefona v prometu, ki velja za enega večjih motilcev pozornosti v prometu, a ne šteje med primarne dejavnike za nastanek prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč so bili v letu 2020 nepravilna stran oz. smer vožnje, zaradi česar je umrlo 29 oseb, neprilagojena hitrost, ki je botrovala 27 smrtim ter izsiljevanje prednosti, zaradi česar je umrlo 11 oseb. Zaradi teh treh vzrokov je umrlo 67 od 80 udeležencev oz. 84 % vseh umrlih,” pa pojasnjujejo na Agenciji za varnost v prometu (AVP).