Letos poleti so v Sloveniji prvič opazili in fotografirali nenavadno ptico. Gre za zelo redko vrsto pribe, ki doslej sploh še ni imela uradnega slovenskega imena. Poimenovali so jo pepelasta ali sivoglava priba. Ta vrsta ptice je sicer prebivalka mokrišč in travišč kulturne krajine na Kitajskem in Japonskem, kjer hrano išče po riževih poljih in poplavnih travnikih. Kaj jo je privabilo v daljno Slovenijo?
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so povedali, da je opažanje te vrste v Sloveniji peti podatek za območje Zahode Palearktike: “V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok jo je 5. avgusta 2021 prvi videl in fotografiral obiskovalec Miroslav Repar.”
Kako je pepelasta priba prišla v Slovenijo, v DOPPS ne vedo: “V Evropi je bila prvič opažena leta 2019 na Nizozemskem, kasneje pa je bilo nekaj opazovanj tudi drugod po Evropi. Možno je, da se je prav ta osebek pojavil tudi v Sloveniji.”
Sivoglava ali pepelasta priba (foto: Wikipedija)
Ste vedeli, da imamo Nacionalno komisijo za redkosti?
Opažanja redkih vrst ptic v Sloveniji ornitologi sporočijo Nacionalni komisiji za redkosti, ki deluje od leta 1984. V DOPPS so razložili: “V komisiji skrbijo, da so podatki o redkih vrstah verodostojni in tako predstavljajo zanesljiv temelj za nadaljnje raziskave.” Zbiranje tovrstnih podatkov je dobro izhodišče za natančnejše raziskave selitev ptic in prispeva k razkritju vzrokov, zakaj redke vrste sploh zaidejo izven območja svoje razširjenosti. To je pomembno za njihovo varstvo.
V Sloveniji imena na novo opaženih vrst določi Terminološka komisija za določevanje imen ptic, ki pa trenutno ni aktivna. Opaženo pribo so tako začasno poimenovali sivoglava ali pepelasta priba, po angleški različici imena.
V povprečju opazijo eno novo vrsto na leto
V DOPPS so povedali, da so ptice izjemno dobro preučena skupina, število ljubiteljskih ornitologov pa je precejšnje: “Zato se novo vrsto v katerikoli državi najde le redko. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji zabeležnih le 10 novih vrst divjih ptic, torej okvirno ena nova vrsta na leto. Opažanj novih vrst ubežnic (ptic, vnesenih v naravo s strani človeka) je nekoliko več.” Za večino novih vrst divjih ptic je do danes na območju Slovenije zbran le en podatek o pojavljanju.
Število novih vrst ptic za Slovenijo v zadnjem desetletju:
2013: 4 (beloglavka, pritlikava tukalica, sredozemski galeb, rubinasti slavec),
2014: 1 (sveti ibis),
2015: 1 (puščavski kupčar),
2016: 2 (rumenokljuni viharnik in polarna čigra),
2017: 1 (belolična gos),
2021: 1 (pepelasta priba).
V letih 2011, 2012, 2018, 2019 in 2020 novih vrst niso opazili.
Največ novih vrst ptic opažajo ob reki Dravi
V DOPPS so razkrili, da po številu opažanj novih vrst ptic zagotovo vodi Štajerska: “Kar polovica teh vrst je bila opazovana na reki Dravi oziroma v njeni neposredni okolici.” Tako so na Ormoškem jezeru opazovali beloglavko, polarno čigro, rubinastega slavca. Tudi Ptujsko jezero se ponaša z opazovanjem nove vrste, leta 2013 je bil tam edinkrat v Sloveniji viden sredozemski galeb.
“Seveda je na Dravi vsako leto opazovanih še mnogo drugih redkih vrst, a je teh podatkov bistveno preveč, da bi se vanje podrobneje spuščali,” so povedali v DOPPS.
Sredozemski galeb (foto: Alen Ploj)
Krive so predvsem podnebne spremembe
V DOPPS so povedali, da število novo opaženih vrst ptic v Sloveniji zadnja leta ostaja približno enako: “Bistveno boljši indikatorji sprememb v naravi so vrste, ki se pojavljajo vsaj nekoliko pogosteje. V zadnjih letih smo za nekaj takšnih vrst opazili spremembe v njihovih trendih pojavljanja in zanje so zagotovo odgovorne podnebne spremembe. Primeri takšnih vrst so rožnati škorec, stepski lunj in kravja čaplja. Žal pa gre za nove dogodke v ornitologiji, ki še niso dobro raziskani, lotiti pa se jih bo treba z dobrim mednarodnim sodelovanjem.”
“Podnebne spremembe gotovo imajo potencial, da povečajo število opazovanj redkih ptic, ornitologi pa se bomo potrudili, da med njimi odkrijemo kaj resnično novega,” so dejali v DOPPS.
Premiki teh ptic so povezani s kobilicami
V DOPPS so povedali, da je sploh zanimiv rožnati škorec, ki sicer gnezdi v stepah Turčije, Rusije in Kazahstana: “V 20. stoletju se je pojavljal v večjih številih le na 10 do 20 let. Njegova množična pojavljanja v Evropi naj bi bila povezana s premiki kobilic, že v zadnjih treh letih pa smo zabeležili kar dve tovrstni ‘invaziji’.” Dodali so še, da je treba z besedo ‘invazija’ biti pazljiv, saj v tem primeru ne gre za škodljivo invazivnost, kot na primer pri tujerodnih rastlinah.
Rožnati škorci (foto: Wikipedija)
