Pretekli teden se je nad Ljubljano pojavil lijakast oblak, posledično so številni špekulirali, da je šlo za tornado. Vendar so bila predvidevanja s strani dežurnega prognostika zavržene, saj je Brane Gregorčič z Arsa za nas pojasnil, da pri vremenskem pojavu ni šlo za tornado. Toda kolikšna je verjetnost, da nastanejo tudi v Sloveniji?

Tornado nastane zaradi nestabilnega ozračja

O nastanku tornadov in verjetnosti za njihov pojav smo se pogovarjali z 22-letnim Amadejem Krepkom, ki je sicer študent na mariborskem FERI-ju in veliki navdušenec nad vremenom. Nastanek tornadov je močno povezan z nastankom nevihtnih supercelic. Kot je za nas pojasnil Krepek, nastane tornado med približevanje hladnega zraka oziroma hladne fronte, ki povzroča nestabilno ozračje, zaradi tega se začne pojavljati kumulus oblaki. Nato nastanejo Kumulonimbusi, to so nevihtni oblaki. Po nastanku tako imenovanih wall cloudov, ki se začnejo vrteti, lahko ta preide do tal in šele takrat govorimo o tornadu.

“Tornadov je več vrst. Nekateri se oblikujejo nad vodno površino, ti se imenujejo vodne trombe in ne povzročajo tako velike škode. Imamo pa tudi take lijake, ki nastanejo nad površjem in to so tornadi. V središču tornada je tlak od 200 do 250 hPa nižji od okolice. Lahko dosežejo hitrost 200 km/h, v ekstremnih primerih, kot je na primer v ZDA, tudi do 500 km/h,” je za nas pojasnil vremenski navdušenec. Vremenski pojav pa lahko potuje od nekaj sto metrov do več sto kilometrov in povzroči kar veliko škodo.

Tornadi se lahko pojavijo tudi drugod, ne le v Ameriki. Tako je v obdobju od 2010 do 2020 v celotni Evropi nastalo 3827 tornadov. Od tega jih je bilo 329 močnih (F2 ali več), 28 intenzivnih (F3 ali več) in dva sta bila silovita (F4 ali F5). Najsmrtonosnejši tornado po letu 1950 se je oblikoval 9. junija 1984 v Rusiji in je terjal 69 življenj.

Tornadi so pri nas pustošili že v preteklosti

Kljub temu, da pretekli teden nismo bili priča nastanku tornada, smo jih pa doživeli v preteklosti. Kot je zapisano na spletni strani portala Neurje.si, je bil močnejši tornado, ki je povzročil večjo škodo v Sloveniji, dokumentiran na Notranjskem 23. avgusta 1986. “Nastal je na območju Javornika nad Hotedršico in potoval vse do Ljubljanskega barja. Za seboj je pustil 34 km dolgo in od 100 do 300 m široko sled opustošenja. Veter v samem vrtincu naj bi dosegal hitrosti do 216 do 360 km/h, vrtinec pa naj bi potoval s hitrostjo med 32 in 58 km/h,” piše portal.

Posledice tornada leta 1986, Foto: Twitter, Arso.

Manjši tornado smo beležili tudi lani, in sicer 14. julija 2021, pri Preddvoru. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so takrat potrdili, da je res šlo za tornado. “Vremenske razmere sredi dneva 14. julija nad Slovenijo sicer niso bile značilne za nastanek tornada, a hkrati tudi niso bile neugodne,” so takrat pojasnili.

Krepek je zatrdil, da so tornadi v Sloveniji še vedno zelo redek pojav, ker imamo zelo raznoliki relief in je težko napovedati, kje so primerni pogoji za njihov nastanek. “Na primer leta 1986 je bila za nastanek tornada s pomočjo razgibanosti reliefa in vseh drugih pogojev večja možnost. V Avstriji imajo podatke, da je v nižini od Gradca do Cmureka verjetnost tornada velika, se pa pri Sloveniji ustavi.” Je pa za nas potrdil, da je verjetnost za nastanek tornada na Severovzhodu manjša, bolj verjetna je prav v območju Notranjske, kjer je v preteklosti že divjal močnejši vrtinčasti veter.

Se moramo navaditi na pojav tornadov pri nas?

Ne glede na to, da so tornadi v Sloveniji redki, je ljubiteljski vremenoslovec opozoril, da se bo njihova pojavnost spremenila: “V primeru da bo vedno bolj vroče, bo pogosteje prihajalo do trčenja vroče in hladne fronte, se bo situacija glede tornadov pri nas spremenila.” V ozračju se namreč mora pojaviti nestabilnost ozračja, da nastanejo tornadi.

“Če se bo to tako nadaljevalo, bo v prihodnosti večja možnost, da nastanejo tudi drugod po Sloveniji, ne le na Notranjskem.”

Tornade je zelo težko napovedati

Ta ekstremni vremenski pojav je izjemno težko napovedati, ker se zgodijo na določeni lokaciji: “Ponavadi imajo premer 10 do 100 metrov in se zgodijo na neki mikrolokaciji. Možno je napovedati verjetnost za nastanek tornada. Vseeno se je tudi pri tem treba osredotočiti na določeno območje.”

Določiti se da zgolj verjetnost za nastanek tornada na določenem območju.

Prav to delajo tudi na primer v Ameriki. Ne morejo določiti, da bo tornado v točno določenem okraju, lahko pa napovejo, kakšna je verjetnost za nastanek tornada. Iz radarske slike je nato mogoče razbrati različne odboje in z analizami je mogoče videti, kje je bil potencialni tornado. Analiza se nato nadaljuje na terenu: “Če pride tornado v gozd oziroma površino, kjer so drevesa, lahko vidimo, v katero smer so podrta, in na takšen način je bilo tudi takrat na Notranjskem. Opravili so analizo in so ugotovili, da je bil tam tornado.”