V minulih dveh šolskih letih je bilo področje osnovnega in srednješolskega izobraževanja zaradi razglašene epidemije in ob tem predvidenih ukrepov, postavljeno pred težko preizkušnjo. Nekatere ustanove so jo dobro prestale, večina med njimi pa bi jo, vsaj glede na javno mnenje, lahko odnesla bistveno bolje.
Novo šolsko leto je tako rekoč pred vrati in četudi smo poleti nekoliko lažje zadihali, se mnogi vnovič ozirajo po uradnih podatkih glede obolelih in okuženih ter morda celo strahoma pričakujejo, kaj nas v šolskih klopeh čaka jeseni.
Pouk brez posebnih omejitev
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport glede potrebnih ukrepov, ki bi nas utegnili pričakati jeseni, ostajajo optimistični: “Trenutno načrtujemo, da se bo v prihodnjem šolskem letu pouk začel izvajati brez posebnih omejitev,” so pojasnili za maribor24.si.
Ob tem so še izpostavili, da bo delovanje šol skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki izpostavlja dosledno upoštevanje priporočenih higienskih ukrepov (prezračevanje, higiena kašlja, umivanje rok).
Priporočila glede na aktualne zdravstvene razmere pripravlja Posvetovalna skupina za covid-19, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
“V okviru posvetovalne skupine pa delujejo še posamezne delovne skupine, med katerimi je tudi delovna skupina za vzgojo in izobraževanje, v kateri poleg predstavnikov zdravstvene stroke in ministrstva za izobraževanje sodelujejo tudi deležniki s področja predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega šolstva,” še pojasnjujejo na MIZŠ, kjer bodo glede na situacijo, ki se tekom šolskega leta utegne tudi spreminjati, napotke strokovnih skupin seveda upoštevali.
Strokovne skupine bolj zadržane v napovedi
Stališče strokovne skupine je za zdaj bolj zadržano, predvidevajo pa, da bi do ponovnega porasta okužb v novem šolskem letu lahko prišlo.
Po seji delovne skupine za področje vzgoje in izobraževanja je vodja omenjenega telesa, epidemiologinja Nina Pirnat sporočila, da sta trenutno najverjetnejša ukrepa temeljito prezračevanje, izključeno pa ni niti samotestiranje.
To ni predvideno v šolskih prostorih, niti za zdrave osebe. Opravili naj bi ga udeleženci učnega procesa doma, torej preden sploh vstopijo v učni proces.
Ukrep je predviden v kolikor bi ugotovili, da prevladuje različica koronavirusa, ki se naglo širi v vseh skupinah prebivalstva in pri večini obolelih ne povzroča težjega poteka, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Ta velja trenutno.
Ob začetku novega šolskega leta 2022/2023 se samotestiranje v domačem okolju priporočalo osebi s simptomi, značilnimi za okužbo z novim koronavirusom, in vsem tistim, ki so bili v stiku z osebo, pri kateri je bila okužba potrjena.
Izjemoma je mogoče tudi testiranje v šoli ali zavodu, kadar gre za učence in dijake s posebnimi potrebami, je še pojasnila Pirnatova.
Samotestiranje ni predvideno za otroke, ki so vključeni v predšolski sistem, v kolikor le ti kažejo znake okužbe, naj se njihovi starši posvetujejo z izbranim pediatrom.
Samotestiranje priporočajo tudi zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, a kot je pojasnila Pirnatova, so oni v “dokončni domeni medicine dela, prometa in športa“.
Kaj, če bo okužb še več?
V primeru porasta okužb, povečanju števila obolelih s hudim potekom, pa člani strokovne skupine stavijo na odgovornost vsakega posameznika. Evidence samotestiranja zato tudi v tem primeru v šolah ne bi vodili.
V tem primeru priporočene smernice predvidevajo obrobno samotestiranje, torej tedensko testiranje vseh, tudi tistih, ki ne kažejo simptomov. Ob tem je Pirnatova poudarila, da gre za priporočila in ne odloke. Teh niti ne pričakujejo.
Tudi v tem primeru strokovna skupina svetuje zračenje v skupnih prostorih, pripravili so tudi tehnični dokument. Maske tokrat niso bile predmet pogovorov in jih, kot kaže, vsaj za zdaj, ni pričakovati.
