Policija je v zadnjem času prejela povečano število prijav, obvestil, naznanil, informacij, ki bi bile lahko povezane z medvrstniškim nasiljem, so za maribor24.si sporočili iz PU Maribor. In dodali, da se policisti z vso resnostjo na te informacije odzivajo, izvedejo vse prve nujne ukrepe za ugotovitev izvora, pa tudi resnosti groženj. “Poudarjamo pa, da vsaka prejeta informacija, zlasti ko se ta nanaša na nepremišljena ravnanja otrok, ki so te dni pod vtisom tragičnih dogodkov, še nujno ne predstavlja resne grožnje v njihovem okolju.”

Posebna previdnost pri vseh informacijah

Postregli so tudi s statističnimi podatki. Od leta 2018 pa vse do konca letošnjega aprila je bilo skupaj osumljenih kaznivih dejanj 1.190 oseb, oškodovanih mladoletnih oseb pa 442. “Kljub vsemu pa je v povezavi z zadnjimi dogodki potrebna še posebna previdnost pri vseh informacijah, ki jih prejmemo ter so povezane z grožnjami zoper življenje in telo. Mladostniki, zaradi svoje mladosti, neizkušenosti in včasih tudi nezrelosti ali pa na drugi strani zaradi želje po pozornosti, izstopanju, izrečejo določene grožnje, objavijo fotografije, govorijo ali pišejo o nasilnih ravnanjih, ki jih nameravajo storiti, čeprav tega v resnici ne bi storili. Da bi mladostniki razumeli, da tovrstne izjave, objave niso primerne, se je z njimi potrebno pogovarjati o mejah dovoljenega, o tem, da to ni primeren način komunikacije, da besede lahko bolijo, prizadenejo, povzročajo strah, paniko in da imajo tovrstne izjave lahko elemente kaznivega dejanja,” so povedali na policiji.

Več je sodelovanja

Kot dodajajo, so intenzivirali svoje delo predvsem v delu, ki se nanaša na sodelovanje z vodstvi vzgojno-izobraževalnih zavodov in strokovnimi delavci. “To sodelovanje vključuje skupne preglede in osvežitve varnostnih ocen ter svetovanje, kako ravnati v primeru morebitnih groženj in povečanih tveganj. V okviru rednega dela smo – glede na ocenjene varnostne razmere – tudi povečali svojo prisotnost v okolici nekaterih osnovnih in srednjih šol, nismo pa zaradi tega angažirali dodatnih policistov.”

Tudi na spletni strani policije je objavljenih veliko informacij, napotil in nasvetov za otroke ali mladostnike, kako naj ravnajo, če se znajdejo v vlogi žrtev medvrstniškega nasilja. Policisti se odzivajo tudi na potrebe staršev, učiteljev, športnih klubov in drugih institucij, ki zaznavajo tovrstno
problematiko.

Ustrezen in celovit pristop

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Simon Trussevich pravi, da je  medvrstniško nasilje med mladimi resen in zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pozornost in ukrepanje. “Dejstvo, da se po podatkih policije opaža naraščanje tega nasilja, kaže na potrebo po ustreznem pristopu k temu problemu. Medvrstniško nasilje se lahko pojavi na različne načine, vključno z verbalnim, fizičnim, socialnim ali čustvenim nasiljem. Posledice takšnega nasilja so lahko dolgoročne in imajo negativen vpliv na žrtve, ki lahko razvijejo psihološke težave, težave v šoli ter izkušajo težave pri oblikovanju zdravih medosebnih odnosov.”

Da bi se soočili s problemom medvrstniškega nasilja, je po njegovih besedah ključno, da se vzpostavi celovit pristop. To vključuje ozaveščanje javnosti, vzgojne programe v šolah, podporne in svetovalne storitve za žrtve, strožje sankcije za storilce ter sodelovanje med starši, šolami, policijo in drugimi institucijami. Poleg tega je pomembno spodbujati pozitivno in spoštljivo vzdušje v šolah ter spodbujati empatijo, razumevanje in medsebojno strpnost med mladimi.

“Prav tako je ključno zagotoviti, da imajo mladi dostop do ustrezne podpore in pomoči, če so žrtve ali pričevalci medvrstniškega nasilja. Boj proti medvrstniškemu nasilju zahteva sodelovanje vseh deležnikov – staršev, šol, skupnosti, organizacij, vlade in mladih samih. Le z združenimi močmi in prizadevanji lahko dosežemo pomembne spremembe in ustvarimo varno okolje, kjer se mladi počutijo zaščitene in spoštovane,” je še dejal Trussevich.

Ukrepi za zmanjšanje nasilja

V dijaški organizaciji se trudijo ozaveščati o tem problemu, vladi pa predlagati ukrepe za zmanjšanje nasilja med mladimi. Med možnimi ukrepi za zmanjšanje nasilja med mladimi so po besedah predsednika organizacije izobraževalni programi, delavnice, kampanje ozaveščanja ter vzpostavitev podpornih sistemov za žrtve nasilja.

“Prav tako so pomembni vzpostavljanje varnih okolij v šolah, spodbujanje medsebojnega spoštovanja, mediacija in reševanje konfliktov ter aktivno sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami za oblikovanje skupnih strategij in politik za preprečevanje nasilja. DOS se lahko srečuje s to tematiko na različne načine, kot so izobraževanje članov, organizacija dogodkov, kampanj in projektov ter pomoč pri ustvarjanju varnega in inkluzivnega okolja za dijake. Poleg že predstavljenih pristopov pa ima najpomembnejšo vlogo pri naslavljanju te problematike varuhinja dijakovih pravic, Živa Dokl, ki na dnevni bazi nudi pomoč dijakom, jim svetuje in redno sodeluje s pristojnimi službami, vključno z Inšpektoratom RS za šolstvo,” sklene predsednik Trussevich.

Študentje odgovorni za svoja dejanja

Prorektorica za študentska vprašanja Nomi Hrast pove, da na Univerzi v Mariboru ne zaznavajo težav z medvrstniškim nasiljem, prav tako v preteklem obdobju niso imeli primerov porasta nasilja med študenti. “Zavedamo se, da trenutne družbene razmere prinašajo veliko stisk in osebnih težav, ki jih na Univerzi v Mariboru razumemo in smo študentom vedno na voljo za pogovor oziroma pomoč pri iskanju rešitev za njihove težave. Prizadevamo in želimo si, da lahko študentje v stiski vedno najdejo strokovno ali ustrezno pomoč. Ob obravnavi problematike je potrebno izpostaviti, da je status študentov drugačen in sicer so ob začetku študija polnoletni in nosijo kazensko odgovornost za svoja dejanja.”