25. oktobra so bile trgovine prvič zaprte ob nedeljah. Izjeme so manjše prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih in v bolnišnicah ter tiste manjše prodajalne, v katerih bodo te dni delali lastniki ali poslovodje sami.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je že pred časom opozarjala, da bo ob nedeljah najverjetneje prišlo do padca prometa in posledično odpuščanj zaposlenih. Še vedno pa tečejo spletna nakupovanja in dostave ob nedeljah. Novela omejuje obratovalni čas prodajaln, delodajalci pa lahko delovni čas delavcev, ki ga ureja zakon o delovnih razmerjih, določijo tudi ob nedeljah, če je to potrebno zaradi delovnega procesa.
»Iznajdljivost delodajalcev pri iskanju pravnih praznin v imenu višjih dobičkov že res tragikomična«
Sindikat delavcev trgovine Slovenije se je na uvedbo spletnega nakupovanja in dostave v nedeljo odzval z ogorčenjem. Govorili smo z Ladislavom Rožičem, predsednikom sindikata, ki nam je dejal, da so bili o početju nekaterih trgovcev nemudoma obveščeni, prav tako so se hitro odzvali. »Primarni namen zakona je ta, da se trgovinam omogoči en zaslužen prosti dan. Dan, ki ga lahko preživijo z družino – predvsem v teh težkih časih. Delajo in skrbijo za oskrbo prebivalstva. S tem pa tvegajo za lastno zdravje.«
Imamo veliko odzivov besnih trgovk, ki to obsojajo. Tako ne gre. V večini so že tako ogrožene, saj gre predvsem za starejše zaposlene. Nato so še prisiljene v delo.
Dodal je, da ne razumejo, da nekateri skušajo izigrati določbe zakona: »Ogorčeni smo. Iznajdljivost delodajalcev pri iskanju pravnih praznin v imenu višjih dobičkov je že res tragikomična. In ko začne eden, konkurence nadaljujejo.« Meni, da tovrstno početje ni ekonomsko upravičeno, saj v praksi spletna dostava pomeni, da se more delavka pripeljati recimo iz Slovenske Bistrice v Maribor. V Mariboru nato naloži blago in ga odpelje na Ptuj. »Res se sprašujemo, komu je opešala pamet. Imamo veliko odzivov besnih trgovk, ki to obsojajo. Tako ne gre. V večini so že tako ogrožene, saj gre predvsem za starejše zaposlene. Nato so še prisiljene v delo.«
»To je škandalozni poskus, da obidejo zakon«
Ne razume, kako lahko tovrstna početja podpirajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v Trgovinski zbornici Slovenije: »To je škandalozni poskus, da obidejo zakon. Sramota!« Spomnil je, da je v oktobru predsednik države Borut Pahor Trgovinski zbornici vročil repliko priznanja jabolka navdiha. »Mi smo jih prisilili, da so ljudem dali maske in poskrbeli za zaščito. Prej ni bilo nič – razen vprašanja: kdo bo to plačal? Dal je njim, namesto da bi dal kakšni delavki, tako kot je bila to praksa drugje v Evropi. Dal je tistim, ki sedijo na varnem, imajo veliko denarja in vse diktirajo preko telefona. Drugo leto pa bomo mi Pahorju podarili »gnilo jabolko navdiha«.«
Osnovna plača, določena v tarifni prilogi k veljavni kolektivni pogodbi v I. tarifnem razredu, znaša zgolj 568 evra bruto oziroma kar 371,89 evra manj – 40 odstotkov, kot znaša bruto minimalna plača.
Pogosto se omenja, da bodo trgovine beležile velik padec in da bodo primorani odpuščati. Rožič na tem mestu poudari, da so lani imele trgovine največji dobiček v slovenski zgodovini. Zato po njegovem mnenju ni smiselno, da se dobiček primerja z letošnjim: »Trenutna kriza na trgovino zagotovo nima takšnega vpliva kot na ostale dejavnosti, ki so zaprte. Zato v trgovinah ne bi smelo biti takšnega odraza na to krizo.«
Obrnili smo se na trgovine in zaposlene ter jih povprašali, kako delo poteka v trgovinah, kjer so zaposleni. Večina nam jih je odgovorila, da se zakona držijo in da je nedelja prost dan. Večjega upada prometa ne pričakujejo, bo pa zaprtje zagotovo vplivalo na dolgoročno zaposlovanje.
Lidl: »Nedelja je dela prost dan, zaprtje ne bo imelo vpliva na kadrovske strukture«
V Lidlu so nam dejali, da so njihove trgovine, kot določa zakon, ob nedeljah zaprte. Prav tako je to dela prost dan za njihove delavce v trgovinah. »Naj spomnimo, da v Lidlu Slovenija nikoli nismo nasprotovali zaprtju trgovin v nedeljo. Seveda pod pogojem, da se pri tem poskrbi za ohranitev konkurenčnosti tržišča in bi zaprtje obveljajo tudi za druga podjetja, registrirana za prodajo živil – bencinski servisi, pekarne,« pojasnijo ob tem.
V Lidlu Slovenija nikoli nismo nasprotovali zaprtju trgovin v nedeljo, seveda pod pogojem, da se pri tem poskrbi za ohranitev konkurenčnosti tržišča in bi zaprtje obveljajo tudi za druga podjetja, registrirana za prodajo živil.
Poudarijo, da so zaposleni v njihovih trgovinah v času, ko so bile te ob nedeljah odprte, delali največ pet dni na teden: »Delovna nedelja tako ni bila njihov dodatni delovni dan v tistem tednu. Obenem pa so za delo v nedeljo prejemali dvojno plačilo – 100 % dodatek za nedeljsko delo.«
Kako bo zaprtje trgovin ob nedeljah dolgoročno vplivalo na njihove poslovanje, pa je, kot povedo, odvisno od tega, kako se bodo nakupi prerazporedili na ostale dni v tednu. »Lahko pa zagotovimo, da zaprtje trgovin ob nedeljah ne bo imelo vpliva na kadrovske strukture v trgovinah.«
Jager: »Promet se v glavnem prerazporedi na ostale dni. Nimamo potrebe, da bi odrejali delo ob nedeljah«
V preteklih dneh smo v uredništvu prejeli anonimno pismo. Bralec v njem navaja kršenje odloka v trgovinah Jager: »Glede na to, da se inšpektorji za zdravje ne spravijo iz svojih pisarn, se obračam na medije. Po aktualnem odloku morajo biti vse prodajalne z nenujnim blagom zaprte (bela tehnika, tekstil, obutev ipd.). V trgovinah Jager pa se na odlok enostavno požvižgajo. Njihove prodajalne s tem blagom preverjeno normalno poslujejo (Jager Melje, Jager Duplek) in s svojim egoizmom ogrožajo zdravje ljudi, ki jih je v teh njihovih prodajalnah veliko.«
Govorili smo tudi z nekaterimi drugimi zaposlenimi v Jagru, ki pa zgoraj navedene očitke zavračajo: »Smo doma z družinami. Izjemno smo veseli, da so trgovine zaposlene. Kolikor je znano meni, bomo delali le, ko bodo večje inventure. Tako je bilo tudi v prvem valu, ko so bile trgovine zaprte. Nikakor pa nam nihče ni rekel, da bomo morali delati drugače.«
Nimamo potrebe, da bi odrejali delo ob nedeljah za pripravo blaga in polnjenja trgovin razen izjemoma enkrat letno, ko se opravlja redna letna inventura.
Boštjan Jager iz družinskega podjetja Jager nam je dejal, da podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah. Ne planirajo, da bi zaradi tega prišlo do zmanjšanja obsega dela: »Promet se v glavnem prerazporedi na ostale dni. Nimamo potrebe, da bi odrejali delo ob nedeljah za pripravo blaga in polnjenja trgovin razen izjemoma enkrat letno, ko se opravlja redna letna inventura.«
Večjih padcev prometa na letnem nivoju zaradi zaprtja ob nedeljah ne planirajo: »Razen na nekaterih specifičnih segmentih, kjer potrošnik npr. v nedeljo kupljen impulzni izdelek tudi v nedeljo zaužije. Te kategorije bodo seveda zaradi nezmožnosti obiska trgovine nekoliko upadle, a je to na letnem nivoju, glede ne celoto, le nekaj odstotkov.«
Mercator: »Spletna trgovina vse bolj pomembna, v nedeljo je v trgovini prisotno minimalno število zaposlenih«
V Mercatorju so nam dejali, da je dostava blaga, naročenega prek spleta in zunaj obratovalnega časa trgovin, še naprej mogoča. »V nedeljo je v trgovini prisotno minimalno število zaposlenih, ki v Mercatorju skrbijo zgolj za oddajo blaga prevoznikom. Spletna trgovina namreč v danih razmerah postaja vse bolj pomembna za nemoteno preskrbo prebivalstva,« so nam pojasnili.
V kolikor si delal dve nedelji in si dobil nedeljski dodatek, si dobil manjšo razliko do minimalne plače. Izplačilo na TRR je bilo enako.
Zaposlena v Mercatorju ( njene podatke hranimo v uredništvu ) nam je dejala, da je zelo vesela, da je dočakala zaprtje: »En dan tedensko smo lahko s svojimi. Včasih moremo delati tudi 12 dni skupaj, brez prostega dneva. Plača je enaka. Dobivamo dodatek do minimalne plače. To pomeni, da v kolikor si delal dve nedelji in si dobil nedeljski dodatek, si dobil manjšo razliko do minimalne plače. Izplačilo na TRR je bilo enako. Tisti, ki pravijo. kako so nedelje dobro plačane – morda v teoriji, v praksi pa zagotovo ne.« Doda, da je žalostno, da se je zgodba vlekla toliko let, a pomembno je, da je končno dobila svoj epilog. Sama ob nedeljah ne dela, niti ni seznanjena s tem, da bi delala katera od njenih sodelavk. »Morda pa je o tem prehitro govoriti, ker ne vemo kaj nas čaka oz. kdaj si bo delodajalec premislil.«
Tuš: »Zaposleni so prosti«
V Tušu so nam kratko in jedrnati odgovorili: »V Tušu spoštujemo veljavno zakonodajo glede nedeljskega dela, zato ta dan naše poslovalnice niso odprte in zaposleni so prosti.«
Eurospin: »Ne pričakujemo večjega upada prihodkov«
»Naše podjetje spoštuje zakon in zaposleni ob nedeljah ne opravljajo nobenega dela, ampak so prosti, kot narekuje sprejet zakon,« so nam dejali v podjetju Eurospin. Zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah ne pričakujejo večjega upada prihodkov, a dodajajo, da je prehitro dajati kakršnekoli napovedi.
Spar: »Ob nedeljah ne izvajamo niti naročil iz spletne trgovine«
Tako kot v Eurospinu so nam tudi v podjetju Spar Slovenija dejali, da so kakršnekoli napovedi o vplivu zaprtja trgovin ob nedeljah na tej točki prerane: »Zato v danem trenutku težko ocenjujemo, kako bo to vplivalo na naše poslovanje.« Zagotovili so nam, da dosledno upoštevajo novelo zakona o trgovini. Njihove trgovine so ob nedeljah zaprte, prav tako ob nedeljah ne izvajajo naročil iz spletne trgovine SPAR Online.
Hofer: »V letu 2021 bomo zaposlili manj ljudi, kot bi jih, če nedeljskega zaprtja ne bi bilo«
Tudi v podjetju Hofer so nam dejali, da spoštujejo zakon: »Nedeljskega dela v trgovinah ne izvajamo. Zaprtje trgovin ob nedeljah od nas zahteva predvsem prilagoditev kadrovske strukture in organizacije dela.«
Nedeljskega dela v trgovinah ne izvajamo. Zaprtje trgovin ob nedeljah od nas zahteva predvsem prilagoditev kadrovske strukture in organizacije dela.
Kot povedo, bo z zaprtjem zagotovo povezan tudi upad prometa, a o konkretnih projekcijah še ne morejo govoriti: »Vsekakor pa bi radi poudarili, da je želja podjetja HOFER ohranitev obstoječih delovnih mest in tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Zaradi rasti poslovanja predvidevamo, da bomo v letu 2021 zaposlili cca. 200 ljudi, kar je nekoliko manj, kot bi jih, če nedeljskega zaprtja ne bi bilo.«
