Pred kratkim smo poročali o hudih neurjih in točkah, ki so zajele Slovenijo in naše kraje. Le-te niso pustile škodo le na hišah in cestah, ki so bile poplavljene, ampak tudi pri kmetih in njihovem pridelku na poljih. Zato smo se zaradi posledic toče pogovorili s podpredsednikom Sindikata kmetov Slovenije Francom Küčanom, ki je izpostavil tri ključne probleme, s katerimi se srečujejo kmeti.

Stroški pridelave so letos višji kot prejšnja leta

Prvi problem, ki ga je izpostavil podpredsednik, so visoki stroški pridelave. Kot je dejal, so kmetje skupaj s svojimi zavarovalnicami ugotovili, da so letošnji stroški pridelave znatno višji kot so bili prejšnja leta.

“Naj navedem primer: Pridelava pšenice je bila v prejšnjih letih vredna nekje 1.200 do 1.300 evrov na hektar. To je bila po izračunu maksimalna cena vlaganja. Za toliko se je nato pšenica pri zavarovalnici zavarovala. Država je za odločanje premije prispevala 50 odstotkov. Letos stane pridelava hektarja pšenice med 3.000 in 3.500 evrov. Zavarovalnica je pa dobila samo premijo za 50 odstotkov, ki ustreza lanski vrednosti. Razliko bi moral v celoti pokriti kmet, kar bi mu predstavljajo zelo velik strošek.”

-Franc Küčan

Prav na zgoraj opisano dilemo so kmetje, po Küčanovih besedah, opozarjali tudi nekdanjega ministra za kmetijstvo Podgorška. Zahtevali so, da se zadeva uredi in da se priskrbijo sredstva za zavarovanje poljščin v tisti vrednosti, ki predstavlja strošek pridelave in ne tržno vrednost. V primeru pšenice bi bilo to med 3.000 in 3.500 evrov. Ker se to ni uredilo, so nekateri kmeti svoj pridelek zavarovali, drugi pa ne.

Pogodba za protitočno zaščito se podpiše prepozno

Problem se pri zavarovanju poljščin ne konča. Ko naslednji dilemo je Küčan izpostavil prepozno urejanje protitočne zaščite. V pogovoru je namreč opozoril, da Ministrstvo za kmetijstvo prepozno podpiše pogodbo z edinim izvajalcem za obrambo pred točo, in sicer Darkom Kraljem iz Mariborskega letališča. “Ministrstvo je zamudilo s podpisom in nova ministrica je pogodbo podpisala šele pred kratkim,” je opozoril.

Spomnimo: Kmetijska ministrica Irena Šinko je 9. junija na razpisu z izbranim izvajalcem, Letalskim centrom Maribor, podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije. Zaščita pa se je začela izvajali 10. junija.

Nenazadnje je Küčan opozoril še na problem, ki bi se dal po njihovem prepričanju rešiti tehnično. Tako je poudaril, da Mariborsko letališče obratuje samo do 17.00 popoldne. In da bi Kralj moral imeti zagotovljeno še dodatno športno letališče, kjer bi lahko dežural tudi zvečer in ponoči. “Zgodilo se nam je, da ministrstvo ni verjelo, da se točno leto začne že aprila. To se je letos pokazalo, da je že maja toča pobrala zelo velik del kmetijskih pridelkov. Obramba pred točo ni funkcionirala. Niso niti vzleteli. Zavarovalne premije so bile zelo minimalne in kmetje so utrpeli zelo veliko škodo,” je še izpostavil podpredsednik.

Sicer je še opozoril, da niso kmeti vsepovsod utrpeli škodo. Točna neurja so bila bolj lokalnega značaja, “ampak vseeno jih je bilo neverjetno veliko, skoraj vsaki deževni ali nevidni dan je nekje prinesel točo. Tako ne vemo, kdaj pride kakšna nevihta, ki prinese točo”.

Ocena točne škode še poteka

Kot je za nas pojasnil podpredsednik sindikata, ocena nastale škode še poteka. Oceni pa se odstotek poškodovanosti na celem območju. Kot je v nadaljevanju še dodal, se z ugotovitvenim sklepom oceni, da je odstotek škode tako veliki in se aktivirajo lokalne skupnosti, ki imenujejo ocenjevalne komisije. “Ni še ocenjene skupne škode, to je zdaj v končni fazi, zato težko govorim o natančni škodi. Vemo pa, da gre za več 10.000 hektarjev, ki je okleščenih in da iz teh hektarjev ne bo pridelka,” je opozoril.

Po njegovih besedah pride velikokrat tudi do napačnega razlaganja in vztrajanja, da tisti, ki ni imel poljščin zavarovanih, nima pravice pričakovati od države nobene pomoči. “Sicer naj bi bilo to vodilo, da se vsi kmetje odločajo v čim večje možno zavarovanje. Letošnji vzrok, zakaj kmetje niso zavarovali poljščin, je očiten. Masovna količina je tako nizka, da so se enostavno odločili, da se jim ne splača zavarovati, ker na koncu ne dobijo ničesar,” dodal.

V kolikšni meri vplivajo posledice toče na ceno hrane?

Pred časom je vladala panika, da se bo pšenice zmanjkalo bo cena hrane zrasla v nebo. Kot je za nas pojasnil Küčan, lahko posledice toče, ki smo jo pred kratkim doživeli, sovplivajo na ceno živil: “Nekaj bo k temu prispevalo, ampak žal trg kraljuje letos cenam. Na trgu pa so ogromne špekulacije in žal se bomo morali letos v nekaterih primerih srečevati z rastjo cen hrane, enako kot se kmetje srečujejo z rastjo cen pri retromaterialu, ki ga vlagajo v zemljo.”

Glede na stanje in draginjo, ki je v kmetijskem vlaganju, nekateri pričakujejo neko solidarnost kmetov. Žal kmetje ne morejo biti socialna ustanova in če se bo ta draginja nadaljevala, je edini regulator država, da uredi minimalne plače, pokojnine na podlagi izračuna življenjskih strokov.