V tako rekoč nekaj tednih so se morale izobraževalne ustanove prilagoditi novim razmeram in preiti na popolnoma nov način izobraževanja, tj. pouk na daljavo. O poteku, prednostih in pasteh smo se želeli pogovoriti z večimi sogovorniki, ki delujejo na tem področju, vendar nam je za podrobnejša pojasnila bil na voljo samo ravnatelj Prve gimnazije Maribor Herman Pušnik, medtem ko smo z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prejeli skope odgovore.

Leto 2020 je bilo polno pretresov. Izjema ni bilo niti področje izobraževanje, kjer je epidemija koronavirusa povzročila, da so se učenci, dijaki in študenti prvič morali soočiti z izobraževanjem na daljavo. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna je bila kvaliteta usvojenega znanja in s kakšnimi standardi naj bi se le-to preverjalo. V tem pogledu sta posebej velika izziva predvsem Nacionalno preverjanje znanja in matura. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je prejšnji teden sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili prilagoditve letošnje mature, ki bodo med drugim vključevale 10% bonus na neuspešno opravljen del pisnega in ustnega izpita ter možnost, da bodo dijaki lahko pri izpitu iz maternega jezika v esej namesto obeh predpisanih del vključili zgolj eno.

O kakovosti znanja so mnenja precej različna, zato smo o tem povprašali ravnatelja Prve gimnazije Maribor Hermana Pušnika. »O znanju bo lažje soditi šele proti koncu šolskega leta, ko bodo v Sloveniji potekala nacionalna preverjanja znanja. V tem trenutku pa lahko rečemo, da pouk na daljavo daje možnosti za usvajanje različnih stopenj znanja, vendar ne tistih, ki se jih da pridobiti v šoli. To so npr. laboratorijske vaje, izdelki pri različnih predmetih in seveda tudi drugačno izvajanje športne vzgoje. Dijaki prav tako ne morejo pridobivati znanj povezanih s projektnim delom in mednarodnim sodelovanjem ter vključevanjem v različna tekmovanja. Ob tem lahko izpostavimo tudi nezmožnost pridobivanja neformalnih znanj preko obšolskih dejavnosti, ki se zaradi ustavitve javnega življenja v tem času ne morejo izvajati.«

Letošnja generacija prvih letnikov je bila skupaj samo dober mesec

V letošnjem šolskem letu se je v srednje šole prvič vpisala generacija, ki je zaključek osnovne šole zaključila s šolanjem na daljavo oz. občutila posledice spomladanskega lockdowna, a je po Pušnikovih besedah tudi v tem primeru težko ocenjevati, kakšne so pomanjkljivosti v njihovem znanju. Kot pomemben element je izpostavil predvsem pomanjkanje socialnih veščin. »Kot generacija so bili skupaj samo dober mesec. Socialne veščine se razvijajo skozi interakcijo in priložnosti za medsebojno oporo in pomoč, česar pri izobraževanju na daljavo ni.«

Kot generacija so bili skupaj samo dober mesec. Socialne veščine se razvijajo skozi interakcijo in priložnosti za medsebojno oporo in pomoč, česar pri izobraževanju na daljavo ni.

Prej smo že omenili maturo, katere potek je bil do nedavnega še precej nejasen, kar je med dijake vnašalo precej nemira in negotovosti. »Dijaki in profesorji so si želeli, da bi ministrstvo čim prej sporočilo, kako se bo izvajala matura 2021. Težave zaznavajo tudi pri izvedbi poklicne mature, ki bi morala v zimskem roku potekati že v februarju. Tudi to je generacija, ki je v letošnjem letu pet mesecev znanje prejemala zgolj na daljavo.

Slednje tako ni na enaki ravni kot, če bi pouk potekal v šoli,« je dejal Pušnik in ob tem dodal, da so sicer nekaj zamujene snovi uspeli nadomestiti v septembru in oktobru, a se zdaj ta ponovno podaja v upočasnjenem ritmu, ki bo zagotovo nekaj časa trajal tudi še v letu 2021.

Ministrstvo ukrepe pogosto sporoča v zadnjem trenutku

Zanimalo nas je tudi, kako je kot ravnatelj zadovoljen s komunikacijo med resornim ministrstvom in ostalimi deležniki v vzgoji in izobraževanju. »Ministrstvo ukrepe sporoča v zadnjem trenutku in vsem hkrati. To pomeni, da so splošna in strokovna javnost ter udeleženci v izobraževalnem procesu istočasno obveščeni o posameznih ukrepih. Obveščanje poteka enkrat tedensko. Pogosto pogrešam vnaprej pripravljene rešitve. V avgustu smo dobili scenarije A, B, C in D, vendar se je iz scenarija B zelo hitro prešlo v scenarij D, ki pomeni pouk na daljavo za vse. Tega posamezni podsistemi ne podpirajo, saj strokovne šole ne morejo izvajati praktičnega pouka, kot sta npr. delovna praksa in izobraževanje pri delodajalcu.«

Ministrstvo ukrepe sporoča v zadnjem trenutku in vsem hkrati. To pomeni, da so splošna in strokovna javnost ter udeleženci v izobraževalnem procesu istočasno obveščeni o posameznih ukrepih. Obveščanje poteka enkrat tedensko. Pogosto pogrešam vnaprej pripravljene rešitve. V avgustu smo dobili scenarije A, B, C in D, vendar se je iz scenarija B zelo hitro prešlo v scenarij D, ki pomeni pouk na daljavo za vse. Tega posamezni podsistemi ne podpirajo, saj strokovne šole ne morejo izvajati praktičnega pouka, kot sta npr. delovna praksa in izobraževanje pri delodajalcu.

Poleg omenjenega je velik problem tudi zagotavljanje kvalitetnega znanja, ki bi gimnazijcem omogočil lažje nadaljevanje študija v univerzitetnem izobraževanju. Iz prosvetnih vrst je prav tako slišati očitek, da ministrstvo ni poskrbelo za ranljive skupine, kar se nanaša predvsem na zagotavljanje šolske prehrane, saj bi po njihovem mnenju morala biti subvencija, ki dijakom pripada za šolsko prehrano, izvedena kot transfer družinam.

Nobena platforma ne more nadomestiti ocenjevanja v živo

V časih, ko pouka in posledično ocenjevanja ni mogoče izvajati v živo, bi na mestu zagotovo bil razmislek o izvedbi elektronskega ocenjevanja, pri katerem bi strežnik ponudil preverjanje znanja. Odgovor na vprašanje oz. rešitev posamezne naloge bi bil časovno omejen, kar bi kandidatu onemogočalo goljufanje. Ali razmišljajo o uvedbi elektronskega ocenjevanja, smo med drugim vprašali tudi pristojne na MIZŠ, a nam na naše vprašanje niso odgovorili.

Ravnatelji smo prosili ministrstvo, Arnes in Zavod za šolstvo, da bi zagotovili enotne platforme in licence za programe, ki omogočajo tovrstno ocenjevanje na daljavo. Trenutno se izvajajo tiste oblike, ki jih je moč izvesti.

Ravnatelj Prve gimnazije nam je v zvezi s tem povedal, da je ocenjevanje segment izobraževalnega procesa, kjer se poskrbi za strokovnost in zaupanje. Po njegovem mnenju nobena platforma ne more nadomestiti ocenjevanja v šoli. »Vse ostalo so parcialne rešitve, ki so primerne samo za nekatera področja, za vsa pa ne. Ravnatelji smo prosili ministrstvo, Arnes in Zavod za šolstvo, da bi zagotovili enotne platforme in licence za programe, ki omogočajo tovrstno ocenjevanje na daljavo.

Trenutno se izvajajo tiste oblike, ki jih je moč izvesti. Seveda je oceno mogoče pridobiti na več različnih načinov in ne zgolj pisno, kot je npr. ustno ocenjevanje, projektno delo in esejski tip nalog, kar se lahko z veliko mero zaupanja izvaja tudi v trenutnih pogojih.«

Mladim se ne sme nalagati preveč bremen

Seveda so v najtežjem položaju v nastali situaciji predvsem dijaki, ki ne vedo, kdaj natančno se bodo vrnili v šolske klopi in kaj vse bodo morali v naslednjih mesecih in letih nadoknaditi. Natančnega datuma ne vedo niti na pristojnem ministrstvu, od koder so nam sporočili, da so vsi potrebni načrti priporočila in smernice tako na epidemiološkem kot na pedagoškem delu posredovani šolam. »Načrt je, da se s 4. januarjem v šole najprej vrnejo učenke in učenci prve triade osnovnih šol. Tega dne se bodo odprli tudi zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami ter vrtci. Temu bo sledilo vračanje učenk in učencev preostalih razredov osnovnih šol ter dijakinj in dijakov zaključnih letnikov srednjega in poklicnega izobraževanja,« so še zapisali na ministrstvu. Tik pred novim letom je vlada načrt vračanja otrok v šole spet spremenila in se odločila, da bodo otroci s posebnimi potrebami odšli v šole 5. januarja, medtem ko se bodo otroci prve triade v šolo vrnili 11. januarja.

Težave se bodo pokazale šele, ko se bo izobraževalni proces nadaljeval in bojim se, da bodo dolgoročne, saj so nastale v občutljivem obdobju odraščanja, zato je skrbno, jasno in transparentno sporočanje informacij mladim ljudem še toliko bolj pomembno.

Pušnik glede šolanja na daljavo sicer pravi, da so med dijaki različni učni tipi in da so nekateri v tem našli tudi veliko prednosti in postali še bolj angažirani kot sicer. Profesorji na Prvi gimnaziji v zadnjem času iščejo stvari, ki bi lahko bile prednost ali dodana vrednost tovrstnega izobraževanja. Vsekakor pa dijaki čutijo tudi stisko, ki je lahko posledica spreminjajočih se ukrepov, negotovosti glede izvedbe šolskega leta in odtujenosti od sošolk in sošolcev. Pušnik hkrati tudi svari, da se mladim ne sme nalagati preveč bremen in odgovornosti, saj jim je del prihodnosti odvzet že z zadolževanjem države v dolgoročnem smislu, zato jim je treba pustiti, da sedanjost živijo brez pritiskov.

»Težave se bodo pokazale šele, ko se bo izobraževalni proces nadaljeval in bojim se, da bodo dolgoročne, saj so nastale v občutljivem obdobju odraščanja, zato je skrbno, jasno in transparentno sporočanje informacij mladim ljudem še toliko bolj pomembno,« je zaključil Herman Pušnik.

Sprejemni izpiti ne zanimajo nikogar

Vprašanje, kako potekajo priprave na NPZ in kakšno je stanje v osnovnih šolah, smo želeli zastaviti tudi ravnateljem osnovnih šol, vendar nam večina ni želela podrobno odgovoriti na to vprašanje oz. se z nami sestati. Glede poteka pouka na daljavo pa so nam rekli, da ta poteka brez večjih težav in da se nacionalno preverjanje pripravljajo, kot da bo vse potekalo normalno. Slednje so nam zagotovoli tudi na ministrstvu. Nekateri ravnatelji so nam ob tem o dejali, da bo NPZ morda celo realen pokazatelj usvojenega znanja pri pouku na daljavo.

Nekateri ravnatelji so nam ob tem o dejali, da bo NPZ morda celo realen pokazatelj usvojenega znanja pri pouku na daljavo.

Če smo prej omenili možnost, da bi v teh turbulentnih časih vsaj razmislili o uvedbi elektronskega ocenjevanja, naj omenimo še rešitve, ki so bile v veljavi pred uvedbo splošne mature, ko so o vpisu na fakultete odločali sprejemni izpiti, kar bi v teh epidemioloških razmerah zagotovo bila omembe vredna možnost. Toda glede na sklepe, ki so bili prejšnji teden sporočeni javnosti, takšna rešitev ne zanima nikogar. Življenja brez mature si v našem šolskem sistemu očitno ni mogoče predstavljati.