Na kmetiji Možgan blizu Krškega je le štiri dni po uveljavitvi novele zakona o zaščiti živali, katerega cilj sta večja zaščita živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja, prišlo do odvzema 24 glav goveda. Odločitev inšpektorice Danuše Štiglic je razdelila javnost. Medtem ko so v Sindikatu kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije nad njenim dejanjem ogorčeni, saj menijo, da je bil ukrep veterinarskih inšpektorjev pretiran in nezakonit, ker da ni šlo za ogrožanje zdravja ljudi in živali, Štigliceva pravi, da so bile v ogradi nezdružljive živali, prostor pa, da je bil v celoti poplavljen z meteorno vodo, blatom in fekalijami. Marjan Šarec, ki začasno opravlja naloge kmetijskega ministra, je obljubil, da bo storil vse, da se zagotovi ustreznost postopka odvzema.

Danuša Štiglic je za oddajo Svet še naštela, da živali niso imele popolnoma nobenega suhega mesta za počitek, da je v hlevu suhe prostore zasedala različna krama in odpadni motorji, živali pa naj bi bile tudi brez vode in hrane. Na drugi strani slišimo, da je inšpektorica rejcu krave odvzela brez vsakršnega opozorila in da v inšpekcijskem zapisniku ni navedla razlogov za odvzem. Na Kmetijsko gozdarski zbornici menijo, da je odvzem živali pretiran ukrep, saj zanj niso bili izpolnjeni pogoji (živali niso bile shujšane, bile so primernega rejnega stanja, imele so možnost paše, imele so na voljo hrano in vodo). Območje okrog mesta, kjer so živali dokrmljevali, je bilo bolj blatno zaradi vremenskih razmer.

Uprava: Odvzem govedi na kmetiji pri Krškem ni posledica zakonske novele

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prijavo v zvezi z zaščito živali na kmetiji dobila 10. novembra, inšpekcijski nadzor pa je uvedla uradna veterinarka območnega urada Novo mesto.V okviru nadzora so ugotovili, da se je na prostem, v manjšem ograjenem prostoru, nahajalo 21 govedi. Prostor je bil ograjen z žico, tla razmočena, poplavljena z meteorno vodo, globokim blatom in fekalijami. Sredi prostora, kjer so se nahajale živali, je bil manjši nadstrešek, pod katerim je bilo prostora za največ dve do tri živali. Druge zaščite pred vremenskimi vplivi živali niso imele na voljo, so zapisali na upravi. Kad, ki je bila namenjena napajanju živali, je bila prazna, na dnu kadi pa se je nahajala debela plast umazanije in rje. Živali v času pregleda niso imele na voljo čiste vode. Nekatere izmed živali so ob pregledu kazale klinične bolezenske znake, so stanje na terenu še opisali na upravi.

Uradna veterinarka je 14. novembra z ustno odločbo na zapisnik odvzela živali dosedanjemu skrbniku, v četrtek pa je izdala odločbo, na katero se bo stranka v nadaljevanju postopka lahko pritožila. Glede na informacije, ki se pojavljajo v javnosti, da je odvzem živali posledica nedavno sprejete novele zakona o zaščiti živali, je uprava poudarila, da možnost trajnega odvzema živali velja že od leta 2013. Informacija, da je prijava prišla s strani nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, pa ne drži.

Zapisnik naj bi vseboval le osem vrstic

Kljub temu da je minister Šarec obljubil, da bo Danuša Štiglic inšpekcijski postopek končala v sredo, se to ni zgodilo. Kmetiji Možgan je v sredo sicer poslala zapisnik, ne pa tudi odločbe. Kot poroča Dnevnik, zapisnik o odvzemu živali, ki naj bi bil dolg le osem vrstic, sprva ni vseboval niti podatka o tem, koliko goved je inšpektorica na podlagi ustne odločbe odvzela kmetu, podrobnosti pa je popisala šele v končni različici, dokončani 20. novembra ob 14. uri v njeni pisarni v Novem mestu, a se je nanj pozabila podpisati in opremiti s službenim žigom.

Vida Čadonič Špelič: Iz videnega in slišanega je gotovo napačno voden postopek odvzema živali

Za mnenje glede odvzema živali smo prosili več kompetentnih sogovornikov. Najprej Vido Čadonič Špelič, sedanjo poslanko državnega zbora in predsednico Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bila med drugim tudi generalna direktorica Veterinarske uprave RS in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na vprašanje, kateri so, po njenem strokovnem mnenju, glavni pomisleki odvzema živali, je odgovorila: “Iz videnega in slišanega je gotovo napačno voden postopek odvzema živali, saj iz dokumenta, torej zapisnika, ki v tem primeru šteje kot ustna odločba, ni nobenega dejstva, s katerim bi inšpektorica opravičevala odvzem. Torej ni opisa dejanskega stanja živali in razmer, v katerih so živele, ni identifikacijskih števil živali, ni slikovnega materiala in ni podpisa lastnika ter njegovih izjav, ali se strinja z ugotovljenimi dejstvi.”

Vida Čadonič Špelič nadaljuje, da ta dogodek meče slabo luč na inšpektorje in slovensko kmetijstvo, noveliran zakon o zaščiti živali pa je po njenem mnenju ustavno sporen. Zanimalo nas je še, koliko je bilo v preteklosti dejanskega zanemarjenja živali pri kmetih. Pravi, da smo žal vedno našli posamezne primere mučenja živali, ko je bilo potrebno izreči ukrep odvzema. “Morda smo letno govorili o enem ali dveh primerih. Zadnji primer ni mučenje živali. Gre za delno zanemarjanje živali, saj so živali imele hrano in vodo, bivale pa so v blatu, kar seveda ni primerno, je pa pogosto v jesenskih mesecih. Ljudje se moramo zavedati, da vlaga in nizke temperature goveda ne motijo, kot to zmotno mislimo ljudje.”

Irena Šinko: Če izobraževanja niso bila opravljena, potem predstavnica Društva za zaščito konj ne bi smela biti prisotna pri inšpekcijskem postopku

Irena Šinko, nekdanja ministrica za kmetijstvo v vladi Roberta Goloba, pravi, da konkretnega primera ne pozna dovolj dobro, da bi se lahko opredelila, kaj je bilo storjenega prav in kaj narobe. Dejala pa je, da je inšpektor pri svojem delu samostojen in odgovarja za vsa dejanja, odvzem živali pa je skrajen ukrep. Za saniranje stanja lahko inšpektor pred tem izda ureditveno odločbo, na podlagi katere lahko stranki naloži odpravo pomanjkljivosti in glede tega določi rok. “Ustna odločba se lahko izda v nujnih primerih in takrat, ko tako določa zakon. Vendar, ko je odločba ustno razglašena, mora biti v roku osem dni izdana tudi pisno, tako da ima stranka zoper pisno odločbo pravico pritožbe. Če z odločitvijo nadzorstvenega organa ni zadovoljna, lahko vloži tožbo na upravno sodišče. Zapisnik pa je javna listina in je dokaz o poteku in vsebini dejanj v postopku, zato menim, da morajo biti v njem vsa dejanja natančno zapisana.”

Glede novele zakona o zaščiti živali, ki je bila sprejeta v mesecu oktobru, pojasnjuje, da predstavnikom nevladnih organizacij omogoča sodelovanje pri inšpekcijskih postopkih, vendar morajo ti najprej opraviti usposabljanje pri Nacionalnem centru za dobrobit živali in preizkus znanja. “Ali so bila ta izobraževanja že opravljena, ne vem. Če pa niso bila, potem je bil kršen zakon in predstavnica Društva za zaščito konj ne bi smela biti prisotna pri inšpekcijskem postopku.” Po mnenju Irene Šinko ostaja odprto vprašanje tudi v delu, da je bila ena žival oddana v oskrbo predstavnici Društva za zaščito konj, ki pa je potem začela zbirati denar za oskrbo te živali. “Ne vem, če je bil namen tega zakona, da bodo potem člani društva zbirali denar za oskrbo živali. Menim, da je namen zakona o zaščiti živali dobrobit živali, njihovo dobro počutje in da za zaščito živali skrbimo tako, kot je treba.” Nadzor lahko, kot še dodaja bivša ministrica, po uradni dolžnosti ali na osnovi prijave opravi Inšpektorat za javni sektor, v okviru katerega deluje tudi inšpekcijski organ. Strokovni nadzor v postopku pa lahko opravljajo tudi nadrejeni.

“Iz fotografij je razvidno, da so bile živali blatne. To je dejstvo, vse ostalo, ali so res šepale, imele mastitis, …, pa bo potrebno dokazati. Vse to bi lahko dobile tudi pri nakladanju ali že pri drugem rejcu,” zaključi Irena Šinko.

Jože Podgoršek: S takšnimi ukrepi negativno vplivamo na sektor in vzpodbujanje pomladitve kmetov

Jože Podgoršek,  ki je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med letoma 2020 in 2022, nam je povedal, da dogodek blizu Krškega obžaluje, ocenjuje pa ga kot prekomeren ukrep inšpekcije: “Po inšpekcijskem postopku bi morali inšpektorji načeloma upoštevati nekatera načela, kar se tiče sorazmernosti ukrepov glede na kršitve. Menim, da je bil to pretiran ukrep, težko pa sodim, kaj natanko se je tam dogajalo, saj nisem videl živali. Glede na slike pa sem mnenja, da so bile živali v dobrem stanju, zagotovo pa niso bile življenjsko ogrožene, kar bi bil pogoj za ukrep, ki so ga naredili.”

Dodaja, da takšni prekomerni ukrepi lahko zelo negativno vplivajo na slovensko kmetijstvo, ki mora biti na nek način predvidljivo. “Vsi ukrepi, ki jih izvajamo, in tudi vsa kmetijska politika morajo postavljati stabilnost v sektorju in takšen ukrep je zagotovo eden teh, ki odvrača tudi mlade, da bi se lotili kmetijstva. Nihče namreč ne ve, kaj se bo zgodilo čez eno leto, čez tri leta.” Pravi, da glede tega primera ne zagovarja nobenega kmeta niti kakršnega koli drugačnega ravnanja z živalmi, kot je to potrebno. Prisega na visoke standarde in dobrobit živali, čemur so v času njegovega ministrovanja namenjali veliko pozornosti. “Stanje na kmetiji in morebitno napačno ravnanje z živalmi bi lahko uredili tudi drugače.” Strinja se, da so odvzemi živali bolj izjema kot pravilo, sam pa kot minister v preteklosti ni bil seznanjen z nobenim primerom, v katerem ne bi šlo resnično za ogrožanje življenja živali ali oseb okoli živali.  “Bolj smo se posluževali drugih postopkov, torej ureditvenih odločb in tako naprej.”

Ivan Merčnik: Prepričan sem, da jim čez deset let ne bo potrebno več loviti živine, saj je več ne bo

Kaj pa o ravnanju inšpektorice menijo kmetje? Za komentar smo prosili Ivana Merčnika, ki z ženo Vesno že vse življenje kmetuje v Benediktu v osrednjih Slovenskih goricah. Na kmetiji, ki je ena večjih v občini, je 60 glav goveje živine (krave molznice, pitanci, teleti) in še približno toliko prašičev. Preživljata se zgolj iz kmetijske dejavnosti. “Mislim, da je to velik absurd. Ti ljudje, ki so odpeljali živali, si ne zaslužijo ne imena in ne priimka. Takšne stvari so se delale v času Hitlerja in v čistem komunizmu. Takrat so ponoči prišli na kmetijo in vse odpeljali. Tega ne smemo dopustiti. Danes so pospravili živali, jutri pa bodo ti isti ali podobni ljudje, če zoper njih ne bo pravih sankcij, začeli pospravljati tudi ljudi,” pove Merčnik.

Doda, da se je potrebno zavedati, da kmetijstvo ni tovarna, ni industrija in predvsem ni pisarna. “Kmet je odvisen od podnebja. Sami imamo živali v prosti reji, kar pomeni, da so večino časa na prostem. Imamo namreč certifikat za izredno kakovost, vključeni pa smo tudi v program dobrobit živali, po katerem morajo biti živali vsaj 180 dni na leto na paši, kar pa je bilo letos zaradi vremena nemogoče. Potemtakem bi morali spremeniti zahteve v omenjenem programu. Sami smo imeli kontrolo glede dobrobita živali. Takrat nam je inšpektorica povedala, da smo ravnali napačno, da smo telička, ki se je pravkar skotil, in njegovo mamo držali v hlevu cel teden, po programu je tam lahko samo tri dni,” pojasni Ivan Merčnik.

Doda, da njihove živali, ki imajo možnost, da se ob slabem vremenu same umaknejo v hlev, tudi ob dežju ostajajo zunaj. “S tem, ko se zmočijo, se rešijo zajedavcev. Logično pa je, da se tam, kjer se na dežju na enem mestu drži več glav živine, trava spremeni v blato. Zaradi tega ne moremo živali odpeljati ali poklati. Mislim, da je najpomembneje, da se lahko živali prosto gibajo in da imajo hrano.” Sogovornik še dodaja, da ukrep odvzema živali podpira v primerih, ko je živina privezana in je do kolen v lastnih iztrebkih, ne pa v primeru pašnih živali. Poleg tega bi moral vsak kmet dobiti priložnost, da morebitno neustrezno stanje popravi, pri čemer bi mu inšpektorji morali svetovati, kako naj to stori. “Inšpektor bi moral biti v vlogi strokovnega svetovalca, ne pa da kmeta dobesedno obglavi. Če gozdarji naletijo na lubadarja v mojem gozdu, tudi ne pridejo naslednji dan in vse počistijo, temveč mi pošljejo odločbo, v kateri je zapisano, v koliko dneh moram urediti stvari. Mislim, da takšnega noveliranega zakona ne potrebujemo. Glede na to, v kakšni situaciji je danes kmetijstvo in kakšno je zanj zanimanje, sem prepričan, da jim čez deset let ne bo potrebno več loviti živine, saj je več ne bo.”