DNEVNA: Sveže pitne podzemne vode je bistveno več kot tiste, ki jo imamo na površju

Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo vsako leto 22. marca, je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi opozorila svetovno javnost na pomen vodnih virov in na nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Letošnji svetovni dan je posvečen podzemni vodi.

“Skrito naj postane vidno”

Letošnji svetovni dan vode poteka pod geslom Skrito naj postane vidno in opozarja na izredno pomembnost podzemnih voda, ki so kljub ključni vlogi velikokrat prezrte.

Podzemne vode so vir pitne vode za polovico svetovnega prebivalstva, prav tako so pomemben vir tehnološke in termalne vode ter vode za namakanje v kmetijstvu.

Strokovnjaki še opozarjajo, da pri podzemnih vodah ne gre le za zaloge vode, ki jih lahko koristi človek. So pomemben del svetovnega vodnega kroga, so ekosistem, tesno povezan z drugimi soodvisnimi ekosistemi na našem planetu.

“Podzemna voda je temeljni del vodnega kroga (30,1% celotne vode). Sveže pitne podzemne vode je bistveno več kot tiste, ki jo imamo na površju. Se giblje in teče, vendar bistveno počasneje, kot površinske vode,” je na okrogli mizi v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) pojasnil prof. dr. Mihael Brenčič.

V podzemnih vodah se spremembe odvijajo bistveno počasneje kot na površju, kar pomeni, da bo v njih enako dolgotrajna tudi odprava neželenih posledic delovanja človeka.

Če torej pitno vodo in njene zaloge povečini v razvitem svetu jemljemo tako rekoč za samoumevno dobrino, je vsaj ob svetovnem dnevu pomembno opomniti, da je človekov vpliv na vodo, ogromen, nepredvidljiv in zaloge ob poseganju v naravo, kot to počnemo dan za dnem, nikakor niso samoumevne.

Podzemna voda kot vir pitne vode

V Sloveniji so podzemne vode v več kot 95 % glavni vir pitne vode. Zaloge vode črpamo iz prodnih (medzrnskih) in kraških vodonosnikov. Tam, kjer podzemno vodo uporabljamo kot vir pitne vode, jo z ukrepi in omejitvami zaradi številnih dejavnosti človeka varujemo z vodovarstvenimi območji, kar je izjemnega pomena. Le tako je mogoče zagotoviti dovoljšno količino čiste pitne vode, kar pa žal velikokrat sproži tudi polemike in konflikte.

Podzemna voda, ki se nahaja v geoloških strukturah, kamninah in sedimentih, je obnovljiv naravni vir. V vodonosnikih se, obogatena z raztopljenimi minerali, zadržuje izredno dolgo. Peščeno prodni in dolomitni vodonosniki imajo veliko samočistilno sposobnost, pojasnjujejo v Slovenskem društvu za zaščito voda.

V Sloveniji, kjer kras pokriva 43 odstotkov ozemlja, zagotavljamo vodo iz kraških vodonosnikov za skoraj polovico prebivalstva.

Za razliko od medzrnskih so kraški vodonosniki zaradi relativno visoke hitrosti toka vode ter težko opredeljivih smeri odtoka bistveno bolj ranljivi za posledice različnih virov onesnaževanja, saj v kraški podzemni svet škodljive snovi s površja vstopajo hitro in praktično kjerkoli.

Viri onesnaženja in njihova regulacija

Po podatkih naj bi vsak izmed nas sleherni dan porabil okrog 220 litrov vode, zato se je potrebno še posebej zavedati, da je njene vire potrebno ohranjati in skrbeti tudi še za prihodnje rodove.

Vire onesnaženja predstavljajo zlasti neustrezna raba rastlinskih hranil na kmetijskih površinah ter raba rastlinskih zaščitnih sredstev na kmetijskih in drugih površinah, nenadzorovani izpusti odpadne vode zaradi neustreznosti kanalizacijskih sistemov in tudi razlitje večjih količin nevarnih snovi ob nesrečah, pojasnjujejo pri SDZV. Dodaten vir nevarnih snovi v podzemni vodi prispevajo tudi emisije z odlagališč odpadkov in prometa, kakor tudi v preteklosti onesnažena območja.

V Sloveniji vsak izmed nas dnevno porabi okrog 220 litrov vode na dan.

Trajnostni razvojni cilj je »do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni«.

S prepovedjo nekaterih nevarnih snovi, z njihovo kontrolirano rabo ter preprečevanjem emisij snovi v tla, zrak in vode, se je stanje našega okolja izboljšalo ali se vsaj ne poslabšuje več. Enako velja za kakovost podzemne vode, ki pa se ne izboljšuje povsod ali vsaj ne dovolj hitro, saj okolje vseh obremenitev samo ne zmore rešiti.

Kaj je razlika med podtalnico in podzemno vodo? Podtalnica je uveljavljen ljudski izraz za vodo, ki se nahaja pod površino tal in jo uporabljamo v vodnjakih. Težava v poimenovanju je, ko stroke izraz raznoliko razumejo. Ob pripravi zakona o vodah so našli izraz za vso vodo pod tlemi in to je podzemna voda – vsa voda, ki je v zasičenem območju tal.

Zato se je leta 2015 Evropa s sprejetjem Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in s podnebnim dogovorom obvezala k vzdržni rabi vseh naravnih virov, k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter k razvojni in tehnološki prilagojenosti podnebnim spremembam. Pri uresničevanju teh ciljev ima ohranjanje kakovosti in količin podzemne vode ključno vlogo.

“Odgovornost naše generacije je, da se trudimo ohranjati podzemno vodo in skušamo omiliti posledice,” je našo glavno nalogo izpostavila Janja Svetina, mlada raziskovalka.