Na Sindikatu Mladi Plus opozarjajo, da v času epidemije ne moremo več mimo dejstva, da je trg dela v Sloveniji segmentiran in da nimajo vsi delavci in delavke enakih pravic. »Vlade so v preteklosti ignorirale vseprisotno problematiko prekarnosti, medtem ko se je v teh zaostrenih družbenih in gospodarskih razmerah ponovno izkazalo, da so najbolj ranljive prav delavke in delavci, ki niso v rednem delovnem razmerju,« zapišejo na sindikatu.
Študentka Jerneja: »Obljube o »milijardnih korona paketih«, ki jih praktično vsak dan spremljamo v medijih očitno niso namenjene najranljivejšim skupinam – sem spadajo predvsem nestalne oblike zaposlitve, kot je prekarno in študentsko delo. Taki delavci imajo(mo) bistveno manj delovnopravnega varstva in že tako ali tako živijo(mo) v socialni negotovosti.«
»Obljube o »milijardnih korona paketih«, ki jih praktično vsak dan spremljamo v medijih očitno niso namenjene najranljivejšim skupinam – sem spadajo predvsem nestalne oblike zaposlitve, kot je prekarno in študentsko delo. Taki delavci imajo(mo) bistveno manj delovnopravnega varstva in že tako ali tako živijo(mo) v socialni negotovosti,« za Maribor24 pove študentka Jerneja. Opozori še, da gre pri prekarnem delu pogosto za iskanje lukenj v delavskih pravicah ter delavnopravni zakonodaji, zato je bistveno, da država takšne oblike dela regulira.
Trenutne smernice ne predvidevajo finančne pomoči študentom in delavcem prek avtorskih ter podjemih pogodb
Predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Borut Brezar, je za Maribor24 povedal, da gredo ukrepi vlade, kar se tiče samozaposlenih sicer v pravo smer. »Nismo pa še prepričani, če bosta odpis prispevkov in finančna pomoč, ki se samozaposlenim z novimi ukrepi obljubljata, res vključevala vse skupine samozaposlenih,« je negotov Brezar. »Na nas so se obrnili na primer samozaposleni, ki imajo odločbe Centra za socialno delo, da jim država zaradi starševstva krije polovico prispevkov, prav tako so nas opozorili na primere, ko ima nekdo status samozaposlenega v kulturi. Če bodo ukrepi vključili tudi njih, trenutno še ne moremo vedeti, ker besedila zakona še nimamo. Nujno je, da ukrepi države vključijo prav vse skupine samozaposlenih, ki so izgubili prihodke v času epidemije,« razloži.
Brezar opozori, da predstavljene smernice »trenutno ne predvidevajo finančne pomoči študentom in delavcem prek avtorskih ter podjemnih pogodb. Študentje, honorarci in drugi prekarni delavci so v času epidemije praktično čez noč izgubili prihodke.«
Opozori pa, da predstavljene smernice »trenutno ne predvidevajo finančne pomoči študentom in delavcem prek avtorskih ter podjemnih pogodb. Študentje, honorarci in drugi prekarni delavci so v času epidemije praktično čez noč izgubili prihodke.« Pove, da jih skrbi, kako bodo poravnali najemnino, položnice, račune za hrano in morebitne kredite. »Večinoma gre za ljudi, ki prihrankov nimajo, prav tako se pogosto ne morejo obrniti na bližnje za finančno pomoč. Med njimi gre tudi za osebe, ki morajo skrbeti za svoje družinske člane.« Brezar poudari, da epidemija ni nekaj, kar bi lahko predvideli. Prekarci in študentje tako še vedno živijo v stalnem strahu za lastno preživetje in preživetje svoje družine.
Čez noč je bilo potrebno razviti »preživetveno strategijo«
Po podatkih raziskave Euroštudent, ki je bila izvedena lansko leto, v Sloveniji delo preko študentskega servisa opravlja kar 98 000 študentov, kar pomeni, da več kot polovica študentov med študijem dela, od tega redno tretjina, občasno pa četrtina. Večina jih dela z namenom pokrivanja življenjskih stroškov. Tem bo izpad dohodka bistveno spremenil življenje.
Viri prihodkov študentov v Sloveniji:
- lastni zaslužek (44 %),
- družina (42 %),
- štipendije (9 %),
- drugi viri (5 %).
Študentka Jerneja se je zaradi trenutne negotove situacije in izgube študentskega dela bila primorana izseliti iz stanovanja. »Zraven študija sem opravljala še dve službi preko študentske napotnice, kar je bil moj glavni vir dohodka za preživetje ob študiju. Zaradi zaprtja številnih podjetij in trgovin sem tudi sama ostala brez obeh služb. Praktično »čez noč« je bilo potrebno razviti »prežietveno strategijo« za plačilo stanovanjske najemnine in položnic, saj država za študente tekom trenutne krize ni sprejela nobenih ukrepov,« je zaupala.
»Praktično »čez noč« je bilo potrebno razviti »prežietveno strategijo« za plačilo stanovanjske najemnine in položnic, saj država za študente tekom trenutne krize ni sprejela nobenih ukrepov,« pove Jerneja.
»Sama imam to možnost, da sem sedaj doma pri starših, tako kot skoraj celotna slovenska študentska populacija, a za marsikatere študente bo ta selitev nazaj domov predstavljala še dodaten izziv – predvsem za študente iz šibkejših socialnih okolij ter za študente, kjer so razmere v družini daleč od idiličnih,« še doda.
Ukrepi naj zajamejo VSE delavke in delavce
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo vladi predlagajo, da nameni finančno pomoč tudi tem skupinam »in sicer naj jim v času epidemije krije vsaj 70 % povprečnih prihodkov treh mesecev pred izbruhom epidemije. To je podoben ukrep, kot so ga sprejeli za samozaposlene. Če se bo ta problem spregledal, humanitarne organizacije ne bodo uspele poskrbeti za vse novonastale reveže, ki si ne bodo mogli privoščiti hrane in prebivališča.«
V Gibanju za dostojno delo vladi predlagajo, da nameni finančno pomoč tudi tem skupinam »in sicer naj jim v času epidemije krije vsaj 70 % povprečnih prihodkov treh mesecev pred izbruhom epidemije.«
Brezar opozori tudi na študentske zavode: »Omenimo lahko tudi problem študentskega organiziranja v času epidemije, saj so mnogi študentski zavodi, ki študentom pomagajo s študentskim delom ali neposrednimi storitvami, finančno močno ogroženi.« Slednje je potrdil tudi Dejan Spital iz Študentske organizacije Maribor (ŠOUM) in povedal, da zaradi izpada študentskega dela, iz katerega se organizacije financirajo, ne vedo niti tega, kako bodo pokrili stroške najemnine. Spital še opozarja, da gre pri študentih za socialno zelo ogroženo situacijo, za katero bi nunjo morali poskrbeti.
Na Sindikatu Mladi Plus poudarjajo, da morajo ukrepi veljati za vse delavke in delavce in ne samo za redno zaposlene in samozaposlene, ampak tudi za prekarne delavke in delavce.
Predloge ukrepov so poslal tudi na Sindikatu Mladi Plus. Zahtevajo univerzalni mesečni prihodek v višini najmanj 80 odstotkov minimalne plače »za čisto VSE delavke in delavce«. Poudarjajo, da morajo ukrepi veljati za vse delavke in delavce in ne samo za redno zaposlene in samozaposlene, ampak tudi za prekarne delavke in delavce. Opažajo tudi potrebo po razširitvi ukrepov na nevladni sektor. Za mlade bi po njihovo morali biti sprejeti primerni ukrepi, ki so povezani z njihovim socialnim in ekonomskim položajem
»Študentska organizacija Slovenije predlaga, da se dijakom in študentom, ki so zaradi upada gospodarske aktivnosti v času razglašene epidemije COVID-19, nameni nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela. Za to se uporabi enak mehanizem za plačilo dela, kot to sicer velja za opravljeno študentsko delo, preko koncesionarjev za posredovanje študentskega dela,« so v pismu vladi zapisali na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Predlagajo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. »Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, t.j. 80 % povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.« Ob tem predlagajo še druge ukrepe, ki bi študentom olajšali življenje v času epidemije.
Kritična je tudi naša sogovornica Jerneja: »Vlada bi tako kot tudi za druge delavce in socialno najbolj ranljive skupine morala tudi za študente sprejeti ukrepe, ki bi nam omogočali dostojno preživetje. Mnogi študentje smo od tega dela bili namreč odvisni in ga nismo opravljali zgolj zaradi »luksuza«, kot se študentsko delo pogosto predstavlja.«
Nekatere parlamentarne stranke se problematike zavedajo
Zanimala so nas tudi stališča parlamentarnih strank glede omenjene tematike. Dobili smo uradne odgovore večine opozicijskih strank, na ostale še čakamo. Iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (Desus) so nam neuradno sporočili, da se zavedajo problematike in da je to šele drugi set ukrepov, ki jih je vlada sprejela, zato so prepričani, da se bo v prihodnjih dneh poskrbelo za vse člene družbe. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na včerajšnji novinarski konfereci povedal, da imajo v mislih vse ranljive skupine, ki jih ukrepi še niso zajeli, vendar pa da o konkretnih ukrepih zaenkrat še ne more razpravljati, saj so potrebna še usklajevanja.
V Listi Marjana Šarca (LMŠ) so »med drugim predlagali izredno pomoč študentom, ki v tem obdobju ne morejo opravljati študentskega dela in so v finančni stiski, saj mnogim dohodek z naslova študentskega dela predstavlja edini dohodek.« Predlagajo tudi univerzalno pomoč za študentske družine, ki so ostale brez prihodka. »In nazadnje bi želeli izpostaviti uvedbo celovitega ukrepa na področju delovanja dijaških/študentskih domov zaradi morebitnih problemov pri neplačevanju najemnin za nastanitev,« zaključijo.
V Levici so oblikovali pobude za solidarno soočanje z epidemijo že na dan prisege nove vlade. »V pobudo za zaščito prekarnih delavcev smo vključili tudi študentske delavce, ki so z zaprtjem lokalov in drugih dejavnosti množično izgubili glavni vir dohodka.« Vladi so že takrat predlagali dodelitev izrednih štipendij v višini državnih štipendij za tiste, ki so ostali brez dohodkov. Napovedujejo, da bodo predlagali amandmaje k t. i. koronazakonu »za neposredno pomoč študentom, ki so ostali brez dela. Predlagali bomo tudi zamrznitev najemnin, saj slednje za študente, ki so najemniki stanovanj in so zaradi krize ostali brez dela, predstavljajo v tem trenutku preveliko breme.«
Na naše vprašanje so se odzvali v Stranki Alenke Bratušek (SAB). Zapisali so, da so na predstavljene vladne ukrepe za prvi protikorona paket/megazakon že reagirali in poslali svoje dopolnitve in pripombe. Ocenjujejo, da so študenti kategorija, na katero nikakor ne smemo pozabiti »saj tudi oni prispevajo in vplačujejo tako v zdravstveno kot v pokojninsko blagajno.« Zavedajo se, da so ob izbruhu epidemije številni študenti ostali brez sredstev za osnovno preživetje in zato je nujno, da jim država priskoči na pomoč. »Prav tako predlagamo oprostitev plačila najemnin študentskim domovom za čas trajanja epidemije oz. ko študenti tam ne bivajo,« so še dodali.
Tudi Socialni demokrati (SD) se zavedajo omenjene problematike, zato predlagajo, da se jim dodeli »solidarnostni dodatek« podobno, kot se je to že dodelilo upokojencem. Med ukrepi predlagajo tudi reguliranje cen najemnin po principu, »da se cena določi na 50 % doslej veljavne najemnine oz. predlagamo ukrep zamrznitve plačevanja najemnin.« Predlagajo tudi ukrep dodatka za prehrano vsem šolajočim oziroma njihovim zakonitim zastopnikom. Po njihovem predlogu bi tako učenci, dijaki in študentje bili upravičeni do neobdavčenega nakazila finančnih sredstev »v višini subvencije, ki bi jo sicer lahko koristili, a je zaradi razglasitve epidemije v veliki meri ne morejo.« Predlagajo zagotovitev temeljnega mesečnega prihodka za dijake, študente in druge prekarc, ki bi bil vezan na delež prihodkov v mesecih ali letu pred epidemijo.
