Staršem ne pripada pravica do nege za čas, ko je otrok bolan v bolnišnici. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pojasnjujejo, da v času, ko je otrok hospitaliziran, nego otroku nudi osebje v bolnišnici.

V naše uredništvo se je obrnila mamica, ki je želela ostati anonimna, njene podatke hranimo v uredništvu. V preteklem mesecu je bila z otrokom hospitalizirana na Kliniki za pediatrijo – UKC Maribor. Bila je presenečena, ko je ugotovila, da ji ne pripada pravica do nege otroka, kljub temu da njen otrok še ni star niti dve leti in se še redno doji.

Pojasnili so ji, da ji nega pripada le v času, ko je otrok bolan in zanj skrbi doma, v času, ko je hospitaliziran pa do nege ni upravičena. Otrokova pediatrinja ji je tako svetovala naj za dni, ki jih je preživela z otrokom v bolnišnici, vzame dopust.

Resnično sem presenečena, saj se mi ne zdi razumno, da pričakujejo, da bo otrok v bolnišnici sam ali pa ti pač povedo, da se »znajdi« po svoje.

»Resnično sem presenečena, saj se mi ne zdi razumno, da pričakujejo, da bo otrok v bolnišnici sam ali pa ti pač povedo, da se »znajdi« po svoje. K sreči sva bila v bolnišnici le nekaj dni in sem lahko odsotnost upravičila z dopustom, ne želim niti pomisliti, kaj bi bilo, če bi ostala še dlje. Niso vsi delodajalci tako razumni, da ti gredo naproti,« nam je dejala mamica.

»Pravice do spremstva ni mogoče enačiti s pravico do nege za čas, ko je otrok bolan«

Obrnili smo se na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer nam je strokovni sodelavec Peter Rutar zgoraj opisan primer komentiral: »Pravice do spremstva ni mogoče enačiti s pravico do nege za čas, ko je otrok bolan. Otrok ima pravico do nege v času, ko se zdravi doma. V tem primeru mu nego zagotavlja eden od staršev in ima posledično pravico do nadomestila plače za ta čas. V času, ko je otrok hospitaliziran, pa nego otroku nudi osebje v bolnišnici.« To pa, kot poudarja, ne pomeni, da starš ne more biti z otrokom, ko je le ta hospitaliziran. Stroške takšnega (so)bivanja krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Cena bivanja starša ob hospitaliziranem otroku znaša 40,70 evrov dnevno, v to ceno je vključena hrana in bivanje oz. nočitev starša.

Ne more pa obvezno zdravstveno zavarovanje v tem času kriti nego oziroma nadomestilo plače za ta čas, saj je otrok negovan s strani osebja bolnišnice.

»Ne more pa obvezno zdravstveno zavarovanje v tem času kriti nege oziroma nadomestila plače za ta čas, saj je otrok negovan s strani osebja bolnišnice,« pove in doda, da si morajo starši za čas sobivanja z otrokom v bolnišnici zagotoviti odsotnost z dela na podlagi predpisov, ki urejajo delovnopravno področje (Zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba): »Nenazadnje obema staršema pripadajo določeni dodatni dnevi letnega dopusta na račun otroka.«

Starši večinoma porabljajo letni dopust

O tej problematiki je v preteklosti govoril tudi Varuh človekovih pravic, ki je dejal, da ugotavlja, da starši zato, da bi bili ob svojih otrocih v bolnišnici večinoma porabljajo letni dopust oziroma se skušajo dogovoriti z delodajalcem, da jim odobri odsotnost. »Dnevi odmerjenega dopusta pri hospitalizacijah otrok s težjimi kroničnimi obolenji večinoma ne zadostujejo. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je bolnišnica otroku tuje okolje, da hospitalizacija predpostavlja določene posege, ki za otroka niso prijetni. Zato je treba več pozornosti nameniti temu, da bo otroku bivanje v bolnišnici olajšano in da se bo otrok tam počutil čim bolj varno.«

Tudi sicer otrok, katerega starš je prisoten z njim v bolnišnici, po navedbah zdravstvenega osebja bolje in hitreje okreva, velikokrat se skrajša tudi čas otrokove hospitalizacije.

Poudaril je, da mu takšno počutje lahko zagotovi le prisotnost starša oziroma otroku bližnje osebe in dodal: »Poleg tega se je glede na pričevanja staršev izkazalo, da zdravstveno osebje ob vseh obremenitvah, ki jih zahteva njihovo delo, otroku bolj kot ne nudi le zdravstveno nego in oskrbo. Potrebe otroka v bolnišnici pa poleg zdravstvene nege predstavljajo tudi vse ostale dejavnosti, ki so potrebne za njegov duševni, čustveni in fizični razvoj. To mu v veliki meri v vsakdanjem življenju, pa tudi v primeru hospitalizacije, nudijo starši. Tudi sicer otrok, katerega starš je prisoten z njim v bolnišnici, po navedbah zdravstvenega osebja bolje in hitreje okreva, velikokrat se skrajša tudi čas otrokove hospitalizacije.«

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v primeru hospitalizacije otroka izhajata dve pravici

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v primeru hospitalizacije otroka izhajata dve pravici: »Če zanemarimo pravico do zdravstvenih storitev, ki so prav tako plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in predstavljajo večji del stroškov v zvezi z zdravljenjem.«

Prva pravica je pravica do spremstva otroka na poti do zdravnika. »Otrok do 15. leta starosti ter težje ali težko duševno oz. telesno prizadeta zavarovana oseba do 18. leta, ima v vseh primerih, ko potuje k zdravniku pravico do spremstva.  Spremstvo lahko zagotovi starš ali kdo drug. Za čas potovanja ima spremljevalec pravico do odsotnosti z dela in nadomestilo plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pravico do povračila potnih stroškov,« nam je pojasnil Rutar.

Krijejo strošek bivanja enega od staršev

Druga pravica je pravica do sobivanja enega od staršev z otrokom. Ob tem doda, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije strošek bivanja enega od staršev ob hospitaliziranem otroku do njegove starosti vključno pet let. V tem primeru se krijejo stroški nastanitve in prehrane.

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije strošek bivanja enega od staršev ob hospitaliziranem otroku do njegove starosti vključno pet let. V tem primeru se krijejo stroški nastanitve in prehrane.

»Prav tako ima eden od staršev pravico do bivanja v bolnišnici z otrokom s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri katerih je potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu in pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami v času usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu,« pove in doda, da je dolžina usposabljanja odvisna od programa, vendar traja lahko v posameznem primeru največ 30 dni. »Pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami ima eden od staršev v času usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu pravico do bivanja v bolnišnici, vendar največ 14 dni v posameznem primeru.«

Obstajajo tudi izjeme

A obstajajo tudi izjeme, v katerih primerih kljub hospitalizaciji otroka pripada upravičencem v nekaterih primerih tudi nadomestilo plače, in sicer če gre za usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu. V tem primeru je za pridobitev pravice potrebna odločba imenovanega zdravnika ZZZS. Druga izjema je hospitalizacija otroka, ki ima težko možgansko okvaro, rakavo obolenje ali druga posebno huda poslabšanja zdravstvenega stanja, in sicer na predlog strokovnega kolegija Pediatrične klinike v Ljubljani, dnevne hospitalizacije – otrok spi doma, čez dan pa opravlja različne zdravstvene storitve pri izvajalcu v bolnišnici ter v primeru začasnega odpusta iz bolnišnice, kar pomeni, da otrok fizično ni prisoten v bolnišnici, vendar se še vedno vodi kot hospitaliziran.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v celoti najdete TUKAJ.