“Za občutek pravičnosti v družbi ni dobro, če nekdo izkorišča pomoč na račun nekoga, ki se preživlja z delom svojih rok. Urediti bo treba razmerje med plačami in socialnimi transferji tako, da bodo ljudje motivirani za delo,” poudarjajo na ministrstvu za delo.

Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, si je v tem mandatu zadal tri ključne cilje, in sicer odziven trg dela, skrb za starejše in ranljivejše ter pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem. Ena izmed najbolj perečih problematik je zagotovo ureditev sistema socialnih pomoči, ki je po mnenju mnogih neurejen, če ne že nepravičen.

“Denarna socialna pomoč ne sme biti reden prihodek zdravih, za delo sposobnih ljudi!  Ni prav, da je razlika med minimalno plačo in socialno pomočjo tako majhna. Še večja težava pa so zlorabe socialnih pomoči, ki jih ne prejemajo zgolj tisti, ki so zaradi zdravstvenih ali drugih težav zares upravičeni do finančne podpore,” je pred dnevi izpostavil Aleksander Reberšek, poslanec NSi, ki se je na to temo tudi udeležil pogovora z ministrom.

Brezposelne čimprej vključiti na trg dela

Na ministrstvo smo zato naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kakšni so njihovi načrti glede sprememb na tem področju, kaj bi se naj uredilo in kako bi se naj vzpostavil pravičnejši sistem. Kakšne spremembe se torej obetajo?

Kot so pojasnili, je ključni cilj ministrstva, da se brezposelne čimprej vključiti na trg dela. “Zato potrebam na trgu dela prilagajamo različne porgrame in krepimo povezovanje institucij, to je centrov za socialno delo in uradov za zaposlovanje. Preučujemo različne možnosti in ukrepe, kot rečeno s ciljem motiviranja in čimprejšnje vključitve bresposlenih na trg dela, še posebej pomembno je opolnomočenje in aktiviranje dolgotrajno brezposelnih in drugih težje zaposljivih skupin,” so pojasnili za Maribor24.si.

Za pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem

Na trgu dela namreč določenih poklicev še vedno primanjkuje, zato je nujno ljudi z različnimi izobraževalnimi programi usmeriti vanje. Trenutno tečejo različni brezplačni izobraževalni programi, tudi programi za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, za nekatera področja, kjer delavcev primanjkuje.

“Naš cilj je tudi vzpostaviti pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem, ki mora ljudem v stiski pomagati, obenem pa jih opolnomočiti in motivirati za to, da se vključijo na trg dela in sami poskrbijo za svojo socialno varnost, ne le v aktivnem obdobju pač pa tudi v starosti. Delo namreč ne predstavlja le plačila, pač pa tudi vključenost v sisteme zavarovanja in poznejšo varno starost. Prav tako pomeni večjo socialno vključenost,” so še poudarili.

Delo ne predstavlja le plačila, pač pa tudi vključenost v sisteme zavarovanja in poznejšo varno starost. Prav tako pomeni večjo socialno vključenost.

Ukrepe, o katerih je sicer bilo že nekaj govora, na ministrstvu še preučujejo v različnih delovnih skupinah. Ko bodo pripravljeni, jih bodo tudi javno predstavili. Pred kratkim je minister sicer že napovedal spremembo, da bodo morali prejemniki socialne pomoči sprejeti delo, ki bo lahko tudi do dve stopnji nižje kot je njihova izobrazba, o čemer smo tudi poročali. 

Minister je ob tem dejal: “Za občutek pravičnosti v družbi ni dobro, če nekdo izkorišča pomoč na račun nekoga, ki se preživlja z delom svojih rok. Urediti bo treba razmerje med plačami in socialnimi transferji tako, da bodo ljudje motivirani za delo.”

Koliko znaša socialna pomoč?

Socialna pomoč obsega pravico do denarne socialne pomoči in njeno posebno obliko izredno denarno socialno pomoč ter pravico do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) kot posebni obliki izredne denarne socialne pomoči, navajajo na ministrstvu.

Denarna socialna pomoč trenutno znaša na mesec:

  • največ 402,18 evrov za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo)
  • največ 1.106,00 evra za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve) – ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev..

Avgusta je bilo 99.805 upravičencev do denarne socialne pomoči. Več o denarni socialni pomoči najdete na tej povezavi, kjer objavljajo tudi statistiko po mesecih. 

Informativna višina denarne socialne pomoči v letu 2019 od 1.8.2019 (cenzus)

po ZSVarPre
status utež znesek €*
prva odrasla oseba ali samska oseba ali odrasla oseba, ki je v institucionalnem varstvu 1 402,18
prva odrasla oseba ali samska oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec** 1,26 506,75
prva odrasla oseba oziroma samska oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 1,51 607,29
samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje 0,7 281,53
samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi 0,76 305,66
vsaka naslednja odrasla oseba 0,57 229,24
vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 0,83 333,81
vsaka naslednja odrasla osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec 0,7 281,53
otrok osebe, ki uveljavlja denarno socialno pomoč, dokler ga je ta dolžna preživljati 0,59 237,29
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema 0,18 72,39

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Socialna pomoč se dodeli za določen čas

Denarna socialna pomoč je, kot dodajajo, namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.

Višina socialne pomoči je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga.

Pridobite jo lahko, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, si ne morete zagotoviti preživetja sami z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili (npr. denarnim nadomestilo za primer brezposelnosti) ali s pomočjo tistih, ki so vas dolžni preživljati, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko (npr. ste kot brezposelna oseba prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje).

“Višina je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…),” še navajajo na ministrstvu. Dodeli se za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.