»Po zadnjih podatkih, ki jih je dal FURS, je bilo do 23. avgusta v planinskih domovih koriščenih 8477 turističnih bonov v vrednosti 450.616 evrov. Učinek turističnih bonov je opaziti tudi v planinskih kočah. Bone planinci koristijo tako v planinskih kočah, ki so dostopne z vozili, kot tudi v visokogorskih kočah,« pojasnjuje Jože Rovan iz Planinske zveze Slovenije:
»Lahko rečemo, da bi bilo brez bonov gotovo manj nočitev, predvsem v sredogorskih kočah. Tukaj gre zahvala ministrstvu, da so prisluhnili pozivom PZS, da lahko turistične bone Slovenci koristijo po delih. Oskrbniki koč opažajo, da bone v kočah koristijo tudi obiskovalci, ki sicer ne hodijo v gore, a so jim boni motiv, da preizkusijo tudi nekaj drugega.« Rovan pove, da je zaradi ukrepov epidemije koronavirusa letos v kočah sicer spalo manj planincev, kot bi jih lahko.
»Po zadnjih podatkih, ki jih je dal FURS, je bilo do 23. avgusta v planinskih domovih koriščenih 8477 turističnih bonov v vrednosti 450.616 evrov.«
»Tujci so bili v preteklih letih najpogostejši uporabniki nočitev v slovenskih kočah. Ker pa je teh v letošnjem letu kar za 70 odstotkov manj, je posledično tudi manj nočitev. K sreči opažamo povečan obisk slovenskih gostov,« pove ter doda: »V letošnji sezoni ocenjujemo, da bo v letu 2020 približno 25 odstotkov manj nočitev glede na vrednosti v zadnjih letih.«
Foto: PZS
Boni – več planincev in več nesreč
Zagrizeni planinci in redni obiskovalci gora v letošnjem poletju opažajo precejšen naval obiskovalcev, ki pa so običajno neprimerno oblečeni in obuti, kar žal vodi tudi do (pre)številnih nesreč. »Žal so se nesreče v gorah v zadnjem desetletju povečale in dobile pridih vedno bolj absurdnega. Kljub temu, da v Planinski zvezi Slovenije že dolga leta pozivamo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, se številni še vedno zelo lahkomiselno odpravljajo v visokogorje,« opozarja Rovan, ki pove, da je gorska reševalna služba v lanskem letu opravila 604 intervencij, v letošnjem letu pa so jih do konca avgusta zabeležili že 349. »Vsak konec tedna so gorski reševalci v delovni akciji,« pripomni Jože Rovan.
»Če pogledamo sliko nesreč v gorah nad Kamnikom, pri katerih je posredovala GRS Kamnik od leta 2005 naprej, kaj hitro ugotovimo, da so te predvsem v zadnjem obdobju koncentrirane na posamezne poti, ki niso označene in so se v obliki zapisov pojavile na družbenih omrežjih, različnih spletnih portalih,« opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije.
»Marsikdo se sprašuje, zakaj te poti niso označene z markacijo in bi s tem bilo manj nesreč. Pa bi jih bilo res?! Planinska pot označena s Knafelčevo markacijo pomeni le, da smo na pravi poti in da se moramo nanjo podati pripravljeni in primerno opremljeni. Korenine, razrahljano kamenje, gamsje stečine, ki kot morske deklice s svojim petjem vabijo v globine, pa bodo še vedno ostale. Tega z markacijo ne moremo odstraniti,« poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS za področje preventive in usposabljanj in gorski reševalec GRS Kamnik. V Sloveniji imamo slabih 10 000 kilometrov planinskih poti, od tega 81 kilometrov zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. Vsako leto markacisti na njih opravijo 32 tisoč prostovoljnih ur.
(Pre)več planincev ogroža varnost poti
Obremenjenost nekaterih bolj priljubljenih planinskih destinacij v letošnjem letu prinaša tudi precej poškodb obstoječih poti, ki so ponekod tako »izhojene«, da na nekaterih mestih ostane le še drseča zemlja. »Obisk gora v zadnjih letih hitro raste, zato je potrebno tudi bistveno več vzdrževanja najbolj priljubljenih poti. K temu prispevajo tudi vremenske ujme, ki so pogostejše in izrazitejše,« pojasnjuje Rovan: »Zato je potrebno na poteh vse pogosteje traso utrjevati z bočnimi opornimi debli in lesenimi stopnicami. Tudi vzdrževanje žičnih vrvi in klinov je zaradi delovanja naravnih sil obsežnejše. Obseg nujnih vzdrževalnih del se povečuje, vzporedno s tem pa kljub prostovoljnemu delu markacistov tudi materialni stroški vzdrževanja.«
»Obisk gora v zadnjih letih hitro raste, zato je potrebno tudi bistveno več vzdrževanja najbolj priljubljenih poti. K temu prispevajo tudi vremenske ujme, ki so pogostejše in izrazitejše.«
»Problem preobremenjenosti poti je prisoten na nekaterih najbolj priljubljenih poteh v visokogorju Julijski Alp in Kamniško-Savinjskih Alp, najbolj izrazit pa predvsem na dostopih na vrh Triglava. Če se bo trend naraščanja obiska Triglava nadaljeval, bo najbrž potrebno razmisliti tudi o tem,« razmišlja Jože Rovan, ki pove, da se v Planinski zvezi Slovenije trudijo spodbujati obisk manj popularnih, a zato nič manj lepih delov slovenskih gora, kar bi pripomoglo k večji razpršenosti planincev.
Izkušeni planinci namreč takoj ocenijo, ali je neka pot primerna in varna za prehod ter morebitne poškodbe, ki so posledica erozije ali preprosto obrabljenosti poti, takoj javijo Planinski zvezi Slovenije, medtem ko bolj neizkušeni pohodniki pogosto ne ravnajo tako. »Del načrtovanja planinskega izleta je tudi informacija o planinski poti, na katero se podajamo in če je ta poškodovana ali pa zaradi del trenutno zaprta, izberemo drugo. Enako storimo, ko se odpravljamo na morje in preverimo stanje cest, ter se skušamo izogniti odsekom, ki so v delu, večkrat celo zaprti ali pa je na njih gneča. Če tega ne storimo, se lahko zgodi, da bomo več ur čakali v koloni,« še v priporočilih Planinske zveze Slovenije dodaja Šerkezi.
Planinska biblija
Planinska zveza Slovenije podaja še nekaj nujnih napotkov, ki so, če se odpravljate v gore, zlata vredni. Tako se moramo v gore vselej podati z nahrbtnikom, v katerem naj bo dovolj tekočine, med obvezno opremo pa sodi tudi naglavna svetilka. Nikar ne pozabimo tudi na ustrezno obutev – letošnje poletje je bilo namreč v gorah, predvsem ob nekoliko dostopnejših poteh do različnih slapov opaziti planince v sandalih ali celo natikačih.
V gore se odpravimo zgodaj zjutraj, ob štirih ali petih, s čimer se lahko izognemo popoldanskim nevihtam, ki so pogoste predvsem v poletnih mesecih. Če nas nevihta ujame v gorah, takoj sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov ter se izognemo delom, ki vsebujejo kovino – jeklenicam, klinom ali skalam, ki so nekoliko bolj rdečkaste barve, vse kovinske dodatke pa takoj odstranimo s svojega telesa. Vsekakor se je z vremenskimi razmerami priporočljivo seznaniti že pred odhodom v gore ter se temu primerno tudi obleči in obuti. Planinska zveza Slovenije svetuje tudi, da predvsem dopoldan spremljate razvoj kopastih oblakov ter vlažnost zraka, ki sta znanilca neviht.
