Slovenci smo v primerjavi z ostalimi narodi posebni tudi glede urejanja in obiska grobov ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru. Tej ugotovitvi pritrjuje tudi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor: “V tujini ljudje povečini obiščejo grob nekajkrat na leto, tudi toliko sveč ne prižigajo. Za prvi november pa naša pokopališča nasploh zažarijo v soju sveč in zablestijo v cvetju. Zdi se mi, da je prav pri nas, na Štajerskem, še prav posebej slovesno in lepo.”

Miša Pušenjak: Namesto razkošnega cvetličnega aranžmaja na grob dajem žive nasade

Ker v teh dneh številni še urejajo grobove in se odločajo bodisi za različne zasaditve na grobna polja ali rezano cvetje v ikebanah, ne bo odveč nekaj nasvetov priznane strokovnjakinje. Miša Pušenjak pravi, da odsvetuje uporabo rezanega cvetja in suhih aranžmajev: “Potrebno je vedeti, da so rastline za rezano cvetje zelo zahtevne in jih napada marsikaj. Zato je uporaba sredstev za varstvo rastlin nujna. Torej, rezano cvetje ne sodi v kategorijo varstva okolja. Suhi aranžmaji pa so barvani, barve pa povečini tudi niso okolju prijazne. Misliti moramo namreč na to, da je vse to potrebno tudi odstraniti. Kompostiranje tega je težko, pogosto ni možno. Torej, imamo dvojen neprijazen vpliv na okolje: pri pridelavi in kasneje pri »reciklaži«. Poleg tega so, posebej v letošnjem letu, razni cvetlični aranžmaji v nevarnosti zaradi nizkih temperatur in v bistvo svojo vlogo opravljajo le kratek čas.”

Zdaj dodam kakšno bučko ali jabolko, okoli božiča kakšno bunkico, spomladi pa kakšno propadlo rastlino zamenjam s primulami. Te v trenutku ponovno poživijo nasad, ki je potem lep do sajenja enoletnic.

“Sama že kar nekaj let namesto razkošnega cvetličnega aranžmaja na grob dajem žive nasade, kjer se menjajo cvetoče rastline z zelenimi strukturnimi rastlinami. Zdaj dodam kakšno bučko ali jabolko, okoli božiča kakšno bunkico, spomladi pa kakšno propadlo rastlino zamenjam s primulami. Te v trenutku ponovno poživijo nasad, ki je potem lep do sajenja enoletnic. Cena nasada je veliko nižja, trajnice iz njega pa potem nasadim na moje okrasne gredice. Zdaj so sicer že tako polne, da jih ponujam tudi komu drugemu. Res pa v vazo dam nekaj krizantem, ki se barvno ujemajo z nasadom in zasajenimi lepoticami na majhni gredici. Sama namreč pri urejanju groba prisegam na večji del zasajenih trajnic in le v majhnem delu kombiniram enoletnice.”

Mačehe še niso preživete, dobro pa jih je kombinirati s strukturnimi rastlinami

Na vprašanje, ali so mačehe že preživete, Pušenjakova odgovarja, da ne, saj da nimajo nadomestila. “So edine cvetoče lepotice zdaj, v jeseni, in ponovno zacvetijo spomladi. A že nekaj let jih kombiniramo z drugimi, strukturnimi rastlinami. Uporabimo lahko katerekoli trajnice z lepimi listi, sama pa najbolj priporočam predvsem različne šaše. To so pravzaprav trave, a za razliko od trav pozimi ostanejo enako lepe in barvite. Na izbiro pa imamo kar nekaj barv in višin rastlin, zato lahko vsak najde kakšno zase. Tudi jesenske rese postajajo vedno bolj pisane in zanimive, dobimo celo take, ki ne cvetijo, so pa odlična strukturna rastlina. Obstajajo tudi povešave različice, odlične tudi za zasaditve v loncih posodah. A so res dokaj redke in precej drage.”

Uporabimo lahko katerekoli trajnice z lepimi listi, sama pa najbolj priporočam predvsem različne šaše. To so pravzaprav trave, a za razliko od trav pozimi ostanejo enako lepe in barvite.

Miša Pušenjak še dodaja, da so v takih zasaditvah zanimivi tudi bršljani: “Sama jih imam zdaj kar nekaj na okrasnih gredicah iz preteklih zasaditev.”

Voluharja lahko preženemo z namočenimi bezgovimi listi

Pozimi zalivanje grobnih polj ni potrebno, kar se tiče zemlje, pa jo lahko prav zdaj, v jesenskem času, vedno obogatimo s kupljeno zemljo za balkonske rastline. “Sama ne kupujem črne zemlje za grobove, vedno pa dodam zemljo za rože, ki mi običajno ostane od spomladanskega sajenja balkonskih rastlin,” pravi naša sogovornica in dodaja še nasvet glede preganjanja voluharja: “Za voluharja pa vemo, da zelo uspešnih in enostavnih rešitev ni. Mogoče lahko grob tedensko zalijemo z bezgovimi listi, namočenimi nekaj dni, a listov dolgo ne bo na razpolago. Kjer dela težave voluhar, bi moral za splošno zaščito poskrbeti upravljavec pokopališča, ker je to lažje.”

Dobre alternative za klasične sveče so tiste iz lesa, slame, narisane na kamen, …

Miša Pušenjak pa opozarja na še en slovenski fenomen – množično prižiganje nagrobnih sveč. Po nekaterih podatkih v Sloveniji letno prižgemo od 15 do 20 milijonov sveč, iz njih pa nastane 4.500 ton odpadkov letno oziroma za 60 olimpijskih bazenov. Zanimiv je tudi podatek, da Slovenci letno za sveče zapravimo približno 30 milijonov evrov.

Kakšne so rešitve oziroma alternative? “Obstaja več rešitev. Prva je zagotovo, da ne prižgemo deset sveč, ampak zadošča ena in predvsem obisk na grobu in obuditev spomina na pokojnika. Namesto plastičnih sveč za enkratno uporabo lahko uporabimo sicer elektronske, ki so okoljsko sporne, a ena sveča zadošča za nekaj let.”

Z otroki si lahko naredite lep izlet v naravo, naberete nekaj ploščatih prodnikov, potem pa doma skupinsko te kamne porišete s spomini na pokojnika, lahko tudi s svečami.

“A še boljša rešitev so sveče iz lesa, slame, … narisane na kamen. Z otroki si lahko naredite lep izlet v naravo, naberete nekaj ploščatih prodnikov, potem pa doma skupinsko te kamne porišete s spomini na pokojnika, lahko tudi s svečami. Take kamne bi lahko porisali tudi v šolah, ponekod to že delajo,” je dejala Pušenjakova.

Kot zaključuje Miša Pušenjak, so sveče namenjene temu, da luč na grobu nekoliko osvetljuje večno temo. “Ta navada prižiganja sveč v bistvu ni zelo razširjena po celem svetu. Sama bi rekla, da v bistvu zadošča ena svečka, ki nekoliko osvetli to večno temo. A seveda ima vsak pravico do svojega mišljenja. Menim, da pokojnikom veliko bolj koristijo naše dobre misli in za tiste, ki jim to kaj predstavlja, molitve, vsak dan, teden, … ne pa množično prižiganje sveč samo enkrat letno. Sama imam res eno elektronsko, solarno svečo, prižgano pri meni na vrtu, v spomin na moje ljube pokojne.”