Pred 44 leti je na svet prijokalo dekletce Louise Joy Brown, prvi otrok, rojen z medicinskim čudežem. S pomočjo tega nekdaj zdravstvenega dosežka, danes pa rutinskega postopka, se na slovenskih klinikah letno rodi do 1300 otrok. Z medicinsko pomočjo se je po štiridesetih letih rodilo po vsem svetu okrog šest milijonov otrok, samo v Sloveniji okrog 10.000. Začetki zdravljenja neplodnosti v Mariboru segajo v leto 1928. Mariborski center za zdravljenje neplodnosti je postal v zadnjih dveh veliko bolj prepoznaven in tukaj se zdravijo ne le pari iz vse Slovenije, temveč tudi z vsega sveta.

Delež neplodnih parov se, kot navajajo strokovnjaki, pri nas povečuje. V zadnjih letih se je povečal na 15 odstotkov, kar pomeni, da če s partnerjem sedita v sobi s še šestimi pari, ima en par težave z neplodnostjo. 25. julija sicer obeležujemo mednarodni dan umetne oploditve, določbe v zvezi z umetno oploditvijo pri nas pa določa Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Pri 20 odstotkih parov zdravljenje neuspešno

O neplodnosti govorimo, če v letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Vzroke za neplodnost ugotavljajo tako pri ženski, kot pri moškemu. Vzroke delijo na štiri skupine oz. četrtine. V pri prvi četrtini je vzrok v ženski, pri drugi v moških, v tretji je vzrok v obeh, v zadnji četrtini ne odkrijejo vzroka, kar pomeni, da ga s preiskavami ne odkrijejo. Med ženskami sta najpogostejša vzroka poškodovani jajcevodi in motnje ovulacije, medtem ko je pri moških najpogostejši vzrok slabša kakovost semenskega izliva.

20 odstotkov parov je takšnih, pri katerih je zdravljenje neuspešno. Kadar zdravljenje ni uspešno sta eni izmed predlogov darovana ženska ali moška celica ter posvojitev. 

Pari se tako lahko odločijo za postopek IVF, torej postopek zunajtelesne oploditve, pri katerem jajčeca in semenčeca združijo zunaj telesa in nato v maternico prenesejo zarodke. Postopek, znan tudi kot “In Vitro”, se začne z vsakodnevnimi hormonskimi injekcijami, sledi punkcija jajčnih celic. Moški odda seme, ki ga embriolog v laboratoriju ustrezno pripravi. Sledi dodajanje kapljice pripravljenega semena jajčnim celicam, spermiji pa se potem sami prebijejo v jajčno celico in jo oplodijo. Embriolog nato v inkubatorju oskrbuje človeške zarodke od tri do pet dni. Ko je čas, izbere zarodek za prenos v maternico. Navadno izbere tistega z najvišjim implantacijskim potencialom. V Sloveniji vračajo največ dva zarodka hkrati, raje pa enega, da ne pride do večplodne nosečnosti. Preostale zarodke embriolog zamrzne, da so ti na voljo za prenose v morebitnih kasnejših postopkih.

Pari se sicer odločajo tudi za postopek intrauterine inseminacije (IUI). Strokovnjaki metodo svetujejo parom, kjer je pacientka mlajša in zaradi nepojasnjene neplodnosti ne zanosi. Primerna je pri blagih oblikah moške neplodnosti, motnjah ovulacije, ipd.

V času ovulacije, ki jo sproži injekcija hCG-ja partner odda seme. To laboratorijsko obdelajo, embriolog gibljive semenčice skoncentrira in nato jih prenesejo v maternično votlino. Uspešnost postopka je 10 %, preden ginekolog predlaga postopek IVF je priporočeno opraviti tri IUI postopke.

Področje umetne oploditve v Sloveniji dobro urejeno

Ženske se danes zaradi različnih razlogov vse pozneje odločajo za rojevanje, jajčne celice pa se s starostjo slabšajo in naravna plodnost po 35. letu starosti močno upada. Klinike v Veliki Britaniji in Španiji zato omogočajo tako imenovano socialno zamrzovanje jajčnih celic: mladi ženski z uporabo medicinske reproduktivne tehnologije odvzamejo jajčeca, dokler so še zdrava, in jih shranijo do takrat, ko je pripravljena na materinstvo.

Slovenija je po dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in številu otrok, rojenih iz teh postopkov, ki se financirajo iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, med vodilnimi v Evropi.

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja pri nas določajo, da ima v okviru specialistično-ambulantne dejavnosti ženska pravico do zunajtelesne oploditve od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 43. leta starosti.

Področje umetnih oploditev je v Sloveniji danes zelo dobro urejeno. Zavarovalnice našim parom namreč omogočajo do šest brezplačnih postopkov OBMP do dopolnjenega 43. leta starosti ženske. Zamrznjeni zarodki pa se ne štejejo kot nov postopek. V primeru zanositve ženski pripadajo še štirje brezplačni postopki. Po zakonu lahko zarodke hranijo pet let, na željo para lahko podaljšajo zamrznitev še za nadaljnjih pet let. Samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve pa sicer stane okoli 1900 evrov, dodatno se plačajo še zdravila kar skupno nanese med 2.000 in 3.000 evrov. 

Pred približno dvajsetimi leti je bilo manj brezplačnih postopkov, saj je bil že tretji samoplačniški. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti opravijo tudi do 4000 takšnih ciklov na leto, s katerimi uspešno zanosi do 1000 žensk.

Uspešnost postopka, da bo po prenosu zarodka v maternico sledila nosečnost je pri tistih, ki imajo najboljše pogoje, zelo visoka. Pri mlajših od 35 let je tudi prek 30 odstotkov skoraj 40, pri starejši od 40 let, manj kot 10 odstotkov, pri starejših od 43 let pa praktično 0 odstotkov.

Ker je proces za žensko telo zelo zahteven in ker v dnevih po punkciji jajčec potrebujejo počitek, so pacientke upravičene do bolniškega dopusta.

Ustavno sodišče odpravilo starostno omejitev do pravice umetne oploditve

Čeprav možnosti za uspešno oploditev žensk po 43. letu upadajo, pa je lansko leto Ustavno sodišče razveljavilo člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da ima ženska v okviru specialistično ambulantne dejavnosti pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo do 43. leta starosti. Ustavno sodišče je takrat obenem ugotovilo, da so pravila zdravstvenega zavarovanja z navedeno določbo parom, v katerih je ženska dopolnila 43 let, brez izrecnega zakonskega pooblastila omejila dostop do te pravice. Po podatkih, ki jih ima na razpolago Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), večina evropskih držav prakticira darovalstvo jajčnih celic do 43. leta starosti.

Na ZZZS so za STA pojasnili, da je zakonodajalec odločitev o starostni meji prepustil strokovni presoji oziroma upoštevanju trenutnega stanja v medicinski stroki na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Starostna meja 43 let je trenutno tista starost, ko še obstaja majhna verjetnost, da bo ženska s pomočjo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosila in rodila zdravega otroka. 

Medicinsko je dokazano, da nosečnost zunaj običajnega reproduktivnega obdobja lahko včasih predstavlja nevarnost za zdravje obeh, otroka in matere. Določitev zgornje meje starosti 43 let za izvajanje postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo pa po mnenju ZZZS ne predstavlja določitve starosti ženske z namenom omejevanja njene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč predstavlja doktrinarno medicinsko starostno obdobje, v okviru katerega je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo še strokovno utemeljen za zdrav razvoj ploda in brez nevarnosti za zdravje ali poslabšanje zdravstvenega stanja matere.

Starostna meja pa ureja tudi obseg uspešno opravljenih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj je zmogljivost pri izvajalcih v Sloveniji omejena. “V primeru preobremenjenosti zaradi bistvenega povečanja števila neuspešno izvedenih postopkov bi se poslabšala dostopnost do oploditve z biomedicinsko pomočjo vsem ženskam v Sloveniji, na primer s podaljšanjem čakalnih dob,” so na ZZZS pojasnili za STA.

Leta 2000 je bil obenem sprejet Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki oploditev z biomedicinsko pomočjo dovoljuje le parom. Leta 2001 je bila sprejeta novela zakona, po kateri bi bila oploditev z biomedicinsko pomočjo dovoljena tudi samskim ženskam, a je bila na naknadnem zakonodajnem referenduma zavrnjena. Ob 36-odstotni volilni udeležbi se je proti zakonu izreklo 72 odstotkov ljudi.

Slovenski pari se v tujino največkrat odpravijo zaradi pomanjkanja darovanih jajčec pri nas in v primerih, ko je ženska starejša od 43 let. V tujino pa odhajajo tudi samske ženske in istospolno usmerjeni pari, ki jim slovenska zakonodaja oploditve ne omogoča. Istospolni pari in samske osebe, ki si želijo postati starši z zunajtelesno oploditvij0 , so omejeni na države, v katerih zakonodaja to dovoljuje. Ena takih je Belgija, ki omogoča starševstvo tudi istospolno usmerjenim moškim, in sicer z nadomestno materjo.