Bojana Pustinek, učiteljica na osnovni šoli v Savinjski dolini. Predstavlja svoje mnenje in mnenje omenjenih skupin Otrok ne damo ter Delavci v Viz proti prisili. Skupaj s še nekaj posamezniki je med najbolj aktivnimi, oz. tistimi, ki se največ javno izpostavljajo. So skupina, ki vse to počne v svojem prostem času, ker jim ni vseeno za otroke, ki jim zaupajo in se sami še ne zanjo postaviti zase in za svoje pravice.
Velja ukrep stalnega nošenja mask za učitelje in tudi otroke. Kako ocenjujete ta ukrep, zakaj je potreben? Kako se bi naj otrok učinkovito zaščitil pred prenosom virusa?
Sem aktivna članica civilne Iniciative Otrok ne damo in skupine Delavci v VIZ proti prisili. Že od začetka tega šolskega leta nekateri zaposleni v VIZ opozarjamo na dogajanje v šolstvu v času korone. Otroci so najranljivejša skupina in zato še toliko bolj potrebni resnične celostne strokovne obravnave.
Ukrepi povezani s šolo so kot večina ukrepov pri nas hitri, nepremišljeni in nestrokovni. Sicer nihče, ki dela z otroki ne bi otroke poslal v šolo v maskah ves čas pouka. Ob tem pa niti z besedico opozoril na ustrezno in učinkovito nošenje obraznih mask, ki so mnogim otrokom prevelike, večina pa jih uporablja nepravilno.
Kot starši in učitelji, v Iniciativi opozarjamo, da je uporaba mask v šolah neustrezna, torej neučinkovita in otrokom nevarna za njihovo zdravje! In nepotrebna. Zakaj? Otroci uporabljajo eno masko ves čas, celo po več dni. Kot učiteljica gledam kakšne so njihove maske (umazane, pomečkane, popisane, otroci jih odlagajo povsod, celo zamenjujejo)…In potem jih natikajo na obraz. Na ministrstvo, NIJZ in Vlado smo naslovili vprašanje kdo bo priskrbel maske za otroke, saj v kolikor nas zares skrbi za zdravje otrok in spoštujemo navodila stroke, otroci potrebujejo vsaj 3 maske na dan (60 na mesec??!!).
Zakaj? Na NIJZ smo 8.3.2021 poslali dopis s vprašanji na to temo. In dobili odgovor: »Priporočila NIJZ so bila pripravljena na podlagi dokumentov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Pomembno je, da masko pravilno namestimo in odstranimo ter upoštevamo načelo nedotikanja maske med uporabo. Nepravilna uporaba maske lahko predstavlja povečano tveganje za širjenje virusa. »
Na osnovi neodzivnosti in brezbrižnosti odločevalcev je logičen zaključek, da jih v resnici ne zanima zdravje naših otrok. Kakšen je namen in smisel nošenja, če je nepravilen? Ga ni. Razen, da skupaj s prisilnim testiranjem učiteljev in vedno bolj agresivno retoriko v teh dneh, ustvarja pritisk na učitelje in pogoje za množično cepljenje le teh.
Odgovor je torej bil, da je maska je namenjena ENKRATNI uporabi in jo je treba ZAMENJATI po DVEH URAH oziroma POGOSTEJE, če je VLAŽNA, sicer predstavlja celo povečano tveganje za prenašanje virusa. Te dvome in vprašanja smo izrazili tudi na MIZŠ, v kabinet šolske ministrice Simone Kustec. Odgovora nismo prejeli do današnjega dne. Na osnovi neodzivnosti in brezbrižnosti odločevalcev je logičen zaključek, da jih v resnici ne zanima zdravje naših otrok. Kakšen je namen in smisel nošenja, če je nepravilen? Ga ni. Razen, da skupaj s prisilnim testiranjem učiteljev in vedno bolj agresivno retoriko v teh dneh, ustvarja pritisk na učitelje in pogoje za množično cepljenje le teh.
Pri tem pa želim opozoriti še na slednje: Primerjava nošenja mask v šolah z nošenjem mask v pisarnah in v zdravstvu, je namreč naslednji argument, ki so ga v prid nošenja mask posredovali na NIJZ: »Tudi mi nosimo maske 8 ur in več.« Takšne izjave so naravnost absurdne. Primerjati aktivni učni proces, ki poteka v razredu kjer je do 28 otrok, z delom nekoga, ki sedi v pisarni za računalnikom, dviguje telefon; ali z delom zdravnika, ki sprejema v svoji ambulanti po enega pacienta naenkrat, je neprimerljivo in napačno. Predvsem pa nestrokovno. Tekom pouka se vrši nenehna aktivna verbalna in neverbalna komunikacija, ki je zaradi maske na obrazu motena in onemogočena.
Maske morajo nositi tudi otroci s posebnimi potrebami, ki se že brez mask soočajo s težavami, ki jih morajo premagovati tekom pouka, z masko pa je zanje pouk postal še bolj stresen in naporen.
Navedbe zdravstvene stroke, imenovane s strani Vlade RS, da otrokom daljše, večurno neprestano nošenje maske ne bo škodovalo, je trditev, ki je podana brez nekih resnejših in daljših raziskav, na osnovi katerih bi lahko naredili takšen zaključek. Zato je to argument, ki mu ne zaupamo. Že na osnovi lastnega občutka, ki ga imamo, ko nosimo masko, je očitno, da gre za poseg, ki naše dihanje omejuje in otežuje. Dihati s polnimi pljuči predstavlja vdih in izdih. Naši dvomi pa temeljijo tudi na osnovi obstoječih poročil o nošenju mask (1-Poročilo o nošenju mask iz Nemčije, Dr. Milan Hosta).
V zadnjih dneh lahko zasledimo, da se v Sloveniji že dogaja tisto, česar smo se najbolj bali in na kar je opozoril tudi Dr. Teršek:
“Če bi kateremu koli otroku preprečili vstop v šolo, ker nima maske, ali bi ga silili ali prisilili k podreditvi drugim ukrepom v sklopu vseh ukrepov, čeprav njegovi starši tega ne dovolijo, ali bi s tem pogojevali njegov vstop v šolo, ali bi ga zaradi tega poslali domov, ali nemara celo izključili iz šole, bi to pomenilo očitno in osupljivo kršitev veljavne zakonodaje, Ustave in mednarodnega prava.”
Tisti starši, ki so v skrbi za zdravje svojih otrok v tem tednu ravnatelje pisno obvestili, da njihovi otroci ne bodo nosili mask, so bili s strani nekaterih ravnateljev deležni groženj z inšpekcijami, Csd-ji in v nekaterih primerih so celo dobili otroci prepoved obiskovanja pouka v kolikor ne nosijo maske (OŠ,Velenje). V eni šoli (Škofja Loka) pa so otroke, ki ne nosijo mask med poukom, posedli v poseben razred, kjer morajo sami poskrbeti za to, da si snov prepišejo od sošolcev.
Na podlagi tega zaključujem: v odsotnosti nujnosti ukrepa država ne more zaradi neprimerne normativne ureditve ter lastne dejanske nesposobnosti in nedelovanja posegati v pravice otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb (56. člen Ustave RS); v pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS) in v posebno varovanje družine (53. člen Ustave RS). Še več, ne gre le za protiustavno diskriminacijo, prepovedano v 14. členu Ustave RS, ampak takšen način delovanja pomeni stigmatizacijo otrok, ki poseže v »njihova srca in duše«, saj jih izloči iz družbe, loči od vrstnikov in odtrga od prijateljev.«
Osnovna šola je obvezna in tako ukrepanje ravnateljev kljub sklicevanju na omenjeni Odlok, nedopustno in diskriminatorno. Starši se povezujemo za podajo Ustavne presoje o obveznem nošenju mask otrok v šolah. Dejansko gre za izključitev otrok iz zdrave družbe oziroma način vzgoje, ki teži k vzbujanju strahu in okolja, ki pomeni zanje „nevarnost“. S tem, ko se posega v svobodo posameznikov, da se jim preprečuje osebni kontakt, gibanje, igranje, tolažba s pristnim fizičnim stikom, tako rekoč z neustavnim sankcioniranjem otrok, njihovih staršev, učiteljev, vzgojiteljev, vodstvenih delavcev… zasleduje povsem druge cilje, kot jih skuša prikazati v predmetnem odloku.
Izdajatelj preprosto izhaja iz predpostavke, da se bo na takšen način preprečilo širjenje virusa in je trenutne predpise treba zaostriti v njegovem implementacijskem smislu z dodatnimi sankcijami. Izdajatelj pa ne navaja nikakršnih študij ali primerjalnih dokazov, ki bi potrjevali, da se s spoštovanjem teh priporočil dosežejo zasledovani cilji. Nasprotno, čeprav je bilo, kot sem že navedla zgoraj, na tem področju izvedenih zelo malo raziskav, pa večina tistih, ki so bile opravljene, dokazujejo, da širjenja virusa s predvidenimi ukrepi ni mogoče zajeziti.
Pri tem pa ni moč zanemariti dejstva, da izdajatelj s predmetnim odlokom sledi vsesplošnemu, neodgovornemu širjenju strahu, s čemer še bolj negativno vpliva na že tako ali tako okrnjeno zaupanje, pri tem pa vpliva samo še na povečanje ravni nezadovoljstva in jeze pri starših, zaposlenih in vodstvenih delavcih.
Na podlagi tega zaključujem: v odsotnosti nujnosti ukrepa država ne more zaradi neprimerne normativne ureditve ter lastne dejanske nesposobnosti in nedelovanja posegati v pravice otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb (56. člen Ustave RS); v pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS) in v posebno varovanje družine (53. člen Ustave RS). Še več, ne gre le za protiustavno diskriminacijo, prepovedano v 14. členu Ustave RS, ampak takšen način delovanja pomeni stigmatizacijo otrok, ki poseže v »njihova srca in duše«, saj jih izloči iz družbe, loči od vrstnikov in odtrga od prijateljev.«
V javnosti se vršijo pozivi k cepljenju učiteljev, predvsem vladnih predstavnikov. Kakšen odziv učiteljev pričakujete? Kaj bo z učitelji, ki se ne bodo želeli cepiti?
Nemalo učiteljev je prestrašenih, da bodo v kolikor se ne cepijo, izgubili službo. Tako kot je služba učitelja postala pogojevana s testiranjem, jo sicer še ne povsem obvezno, sedaj pogojujejo s cepljenjem. Si lahko tisti kolegi, ki še niso zaposleni za nedoločen čas, privoščijo odkloniti cepivo?
Zato je vsako ugibanje koliko učiteljev se bo cepilo, nerealno, saj je v nemajhni meri tudi rezultat strahu pred izgubo službe. Se pa zavedamo, da je pa nekatere strah virusa. In v kolikor se bodo s cepljenjem počutili bolj varne, temu ne oporekamo.
Zato je vsako ugibanje koliko učiteljev se bo cepilo, nerealno, saj je v nemajhni meri tudi rezultat strahu pred izgubo službe. Se pa zavedamo, da je pa nekatere strah virusa. In v kolikor se bodo s cepljenjem počutili bolj varne, temu ne oporekamo.
Sama se ne nameravam cepiti, saj gre za moje zdravje in mojo osebno pravico. Kot nekdo, ki mu je narava najljubši prostor pod soncem, prisegam na vse tisto kar nam narava ponuja. Medicina rešuje življenja, nikoli pa ni bila vsemogočna. Poleg tega pa je dokazala, da je pripravljena slediti ciljem in interesom posameznikov, ki so v preteklosti pripeljali do krutih in nečloveških medicinskih postopkov in ravnanj.
Kako odgovarjate pozivom, da bodite odgovorni in s cepljenem poskrbite za varnost vas in otrok v šoli, da bo lahko pouk normalno potekal?
Pogojevanje nadaljevanja pouka v šolah s cepljenjem učiteljev je nadaljevanje stopnjevanja represije nad slovenskimi učitelji. Začelo se je s prisilnim in nezakonitim testiranjem, zaključuje pa se s cepljenjem, ki je končni cilj oblasti. Učitelji se bomo cepili, da bomo zaščitili otroke in njihove starše? Retorika, ki je nedopustna. Retorika, ki ustvarja pritisk in stiske. Ker sem učiteljica, je moje telo na razpolago Sloveniji in Slovencem, sicer sem neodgovorna in nesolidarna?
Pogojevanje nadaljevanja pouka v šolah s cepljenjem učiteljev je nadaljevanje stopnjevanja represije nad slovenskimi učitelji. Začelo se je s prisilnim in nezakonitim testiranjem, zaključuje pa se s cepljenjem, ki je končni cilj oblasti. Učitelji se bomo cepili, da bomo zaščitili otroke in njihove starše? Retorika, ki je nedopustna. Retorika, ki ustvarja pritisk in stiske. Ker sem učiteljica, je moje telo na razpolago Sloveniji in Slovencem, sicer sem neodgovorna in nesolidarna?
Kot profesorica zgodovine in sociologije, ki poučujem tudi predmet »Domovinska in državljanska kultura in etika«, sem nad temi navedbami zgrožena. V njih vidim potrditev dejstva, da živimo v državi ki se vedno bolj spreminja v totalitarno in represivno deželo na sončni strani Alp.
Ob tem bi izpostavila še to, da je nadzor o spoštovanju ukrepov za zajezitev COVID19, ki ga inšpektorji represivno izvajajo po slovenskih šolah tipičen primer represije in diskriminacije. Učitelj, ki se ne testira, ne sme priti na svoje delovno mesto, inšpektor, ki nas nadzira, pa lahko vstopa v šolo brez testa? In potem se čudijo, da dvomimo v smiselnost in učinkovitost ukrepov?
Ob tem pa se sklicujemo na javno pismo, ki ga je na RTV poslal mag. Vladimir Pirnat, dr. med, glede propagiranja/reklamiranja množičnega Covid cepljenja nedovolj informiranih prebivalcev Slovenije v katerem poziva odgovorne urednike: »Prosim da zagotovite, da RTV Slovenija preko vseh svojih medijev čimprej seznani javnost, da se prebivalci Slovenije cepijo z nelicenciranimi, nedovolj preizkušenimi oz. eksperimentalnimi cepivi. Zaradi argumenta Farmacevtskih družb, da gre za urgentno situacijo, je FDA (Agencija za registracijo zdravil v ZDA) decembra 2020 odobrila eksperimentalno rabo Covid cepiv – izključno za osebno zainteresirane in predhodno dobro ter korektno informirane ljudi. FDA je poudarila, da niti učinki niti morebitne dolgoročne škodljive posledice Covid cepiv niso dovolj raziskane. FDA predvideva, da bo svoje dokončno mnenje glede učinkovitosti in varnosti teh cepiv podala šele po 2 letih preizkusne “urgentne” rabe experimentalnih cepiv na ljudeh.«
V zadnjem času je veliko vesti o neželjenih učinkih po cepivih, posledično tudi odpovedi že prijavljenega testiranja s strani učiteljev. Kako komentirate slednje?
Menim, da je vsesplošno spodbujanje in izvajanje pritiskov s strani odločevalcev, da se zaposleni v VIZ čimprej in v čim večjem obsegu cepimo v nasprotju z zdravniškim in pravnim kodeksom, prav tako pa v nasprotju z navodili FDA (Agencija za registracijo zdravil v ZDA . Kot mag.Vladimir Pirnat, dr.med.spec.int.med. in dipl.psiholog navaja v javnem pismu RTV Slovenija glede propagiranja/reklamiranja množičnega Covid cepljenja, je vse preveč zanemarjeno dejstvo, da se v Sloveniji ljudje cepijo z “nelicenciranimi, nedovolj preizkušenimi oz. eksperimentalnimi cepivi”
Zaradi argumenta farmacevtskih družb, da gre za urgentno situacijo, je FDA (Agencija za registracijo zdravil v ZDA) decembra 2020 odobrila eksperimentalno rabo Covid cepiv – izključno za osebno zainteresirane in predhodno dobro ter korektno informirane ljudi. Prav tako je FDA je poudarila, da niti učinki niti morebitne dolgoročne škodljive posledice Covid cepiv niso dovolj raziskane. FDA predvideva, da bo svoje dokončno mnenje glede učinkovitosti in varnosti teh cepiv podala šele po 2 letih preizkusne “urgentne” rabe experimentalnih cepiv na ljudeh.
Kljub prepričevanjem pristojnih, da to ni nič posebnega, ampak ravno nasprotno, da hujše reakcije ob cepljenju celo dokazuje, da cepivo učinkuje, v to vsi niso več prepričani. Zato preklicujejo svoje prijave na cepljenje. Pojavljajo pa se že tudi prve informacije o smrtih po cepljenju, katere so zabeležili že v številnih evropskih državah, kjer so cepljenje s cepivom Astra Zenece preklicali. V danih okoliščinah je torej razumljivo, da je zaupajo v cepivo manjše. Nedopustno je zaradi tega učitelje obsojati ali celo izvajati pritiske z argumentom, cepivo je varno, ker vam mi tako pravimo.
Tako je poznan vsej slovenski javnosti. primer OŠ MPT Velenje, kjer kot vemo, so morali zaradi reakcij učiteljev po cepljenju celo odpovedati pouk. In ni edini primer šole v Sloveniji, kjer so učitelji morali na bolniško, ker so bili po cepljenju nesposobni za delo. Na nekaterih šolah sedaj celo že vnaprej odpovedujejo pouk v času, ko se bodo učitelji cepili.
Kljub prepričevanjem pristojnih, da to ni nič posebnega, ampak ravno nasprotno, da hujše reakcije ob cepljenju celo dokazuje, da cepivo učinkuje, v to vsi niso več prepričani. Zato preklicujejo svoje prijave na cepljenje. Pojavljajo pa se že tudi prve informacije o smrtih po cepljenju, katere so zabeležili že v številnih evropskih državah, kjer so cepljenje s cepivom Astra Zenece preklicali. V danih okoliščinah je torej razumljivo, da je zaupajo v cepivo manjše. Nedopustno je zaradi tega učitelje obsojati ali celo izvajati pritiske z argumentom, cepivo je varno, ker vam mi tako pravimo.
Cepivo je eksperimentalno in primerno izključno za osebno zainteresirane in predhodno dobro ter korektno informirane ljudi.
Kakšna je pravna podlaga za morebitno zavrnitev cepljenja s strani učiteljev?
Pravno mnenje, odvetnica Brigita Petek in Šolniki smo v tem mesecu poslali Apel Svetu EU: Ne pristajamo na prisilo!
Citiram: »Mnoge zaposleni v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji smo v tem trenutku zelo zaskrbljeni in zelo nas je strah naše prihodnosti. Pišemo vam, ker ne vemo več, na koga bi se še obrnili s prošnjo za pomoč. V stiski smo. Imamo pomoč usposobljenih pravnikov, vendar se tudi oni zavedajo naše popolnoma nevzdržne situacije. Pravna država je pri nas v zadnjem času postala mrtva črka na papirju, prazna besedna zveza. Srčno in iskreno vas prosimo za pomoč, za ohranitev našega poslanstva v vsej polnosti, za ohranitev temeljnih človekovih pravic, ki nam jih oblastniki jemljejo na vsakem koraku. Seznanjeni smo z vašo Resolucijo z dne 27. 1. 2021, ki je naravnana k svobodnem odločanju o cepljenju; posredovali smo jo tudi vsem pristojnim organom (Ustavnemu sodišču RS). Ker naša Vlada sprejema odločitve in korake v popolnem nasprotju z vašimi priporočili podanimi v Resoluciji, vas prosimo za pomoč, saj nas je resnično strah, vsak dan bolj. Ne samo za nas. Strah nas je razsežnosti prisile in življenja v takšnih razmerah, skrbi nas za družine, za svobodo, za prihodnost otrok.
Zelo dobro poznamo dokumente, kot so Nürnberški kodeks, Oviedska konvencija in mnoge druge. Njihovo sporočilo je jasno in močno. Vsi mi ves čas živimo v strahu, bojimo se prisile, bojimo se, da bomo množično izgubljali službe, saj nam je predsednik vlade to že zagrozil ob potencialni zavrnitvi testiranja (in nekaj naših kolegov je na podlagi zavrnitve testiranja službo tudi izgubilo).
Glede na vse do sedaj videno smo prepričani, da bo cepljenje prisilno in pogojevano z materialno eksistenco. V naši državi ni več institucije, ki bi nam lahko pomagala, ki bi nas lahko zaščitila in rešila. Čutimo, kako zelo zares gre, kako brez moči smo. Potrebujemo vas. Prosimo Vas, pomagajte nam in preprečite, da bi bil kdorkoli (ne samo mi) prisiljen v medicinsko terapijo, ki si je mnogi ne želimo.
Prilagamo vam podpise skoraj 600 zbranih delavcev, ki smo jih uspeli zbrati v zelo kratkem času, a nas je še mnogo več, ki vas še enkrat iz srca prosimo za ukrepanje.
S spoštovanjem in lepimi pozdravi, Delavci vzgoje in izobraževanje proti prisili v RS
Opiramo se tudi na pravna mnenja Dr. Terška, ki opozarja na kršitve človekovih pravic v RS in navaja pravne podlage.
Cilj cepljenja, to pa je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in zaščita zdravja celotnega prebivalstva, bo sam po sebi označen kot legitimen, (ustavno)pravno sprejemljiv cilj. Vendar pa je treba ta cilj doseči z blažjimi ukrepi, s katerimi se spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine ljudi in staršev, ki cepljenje odklanjajo. Predvsem pa njihovih otrok. Če ti blažji ukrepi niso na voljo, če učinkoviti pravni mehanizmi za odklonitev cepljenja niso na voljo, če učinkoviti pravni mehanizmi za terjanje odškodnine od države v primeru, da cepljenje povzroči škodo na zdravju, niso na voljo in če se ljudi in starše, ki odklanjajo cepljenje, enostavno kaznuje, obravnava kot kriminalce, njihovim otrokom pa prepoveduje vpis in vstop v vrtce in/ali šole, gre VEČ KOT OČITNO za grobo kršenje temeljnih človekovih in ustavnih pravic.«
Kako se na te pozive odziva vaš sindikat SVIZ?
Sindikat je v tej situaciji odpovedal. Več kot očitno je, da je zaščitil samo tiste svoje člane, ki so naklonjeni vladnim ukrepom, med tem ko je drugače misleče pustil na cedilu. Molk, oz. ne ukrepanje ob prisilnem testiranju učiteljev na eni strani in aktivno zavzemanje, da se učitelje prioritetno postavi na cepilno listo, samo zase govori čigave interese zastopa.
Odločno podpreti cepivo, ne pa se zavzeti za ustavne pravice svojih članov zoper prisilo, je zame več kot očiten dokaz, da je najpomembnejša sila in interes, ki vrti svet tudi v času epidemije, denar. Iz sindikata izpisala že pred leti, ko smo zaposleni v konfliktni situaciji ostali prepuščeni na milost in nemilost zgolj in samo sebi.
Obstaja možnost diskriminacije učiteljev glede na cepljenje? Podatki, kdo izmed učiteljev se je na cepljenje prijavil, so med vami dostopni. Predvsem učitelji, ki imajo pogodbe za določen čas. Bodo imeli cepljeni učitelji neformalno prednost pri zaposlovanju, saj se bodo ravnatelji pod pritiskom prej odločali za cepljene učitelje?
Kot sem že omenila je mnoge učitelje strah za svoje službe. Prav gotovo pa tiste, ki imajo pogodbo za določen čas. Mnogi ravnatelji odkrito podpirajo cepljenje in izvajajo na svoje zaposlene pritiske, da naj se cepijo.
Predsednik združenja ravnateljev, g. Pečan več kot očitno podpira vse ukrepe vlade, cepljenje učiteljev in ravno danes je izjavil, da je maska solidarnosten ukrep, da pomagamo vsem. G. Pečan ne predstavlja mnenja vseh učiteljev. Zagotovo ne. Je pa res, da se v javnosti tako predstavlja, kar je zavajajoče in neresnično.
Kaj je vaš predlog, na kakšen način bi glede na današnje podatke morali urediti šolanje?
Dejstvo je, da smo v Sloveniji najdlje v Evropi, kar 4 mesece, izvajali pouk na daljavo. In dejstvo je, da so bile številke 4krat nižje, ko smo konec oktobra zapuščali šolske klopi kot sedaj, ko smo se vračali. Prav tako je zanimivo dejstvo, ki ga navaja medij POPTV minuli vikend, da so bile številke v petek (5.3.) nižje kot pa teden dni poprej, ko smo bili v šolah še brez mask. Ob ugodnejši sliki, ostrejši ukrepi za vsak slučaj, če še kdo (cepljen) prinese v Slovenijo kakšen afriški sev?
Vse navedeno dokazuje, da so ukrepi, ki jih odločevalci sprejemajo v zvezi s šolami nepovezani, nestrokovni in neutemeljeni. Z osnovnimi higienskimi ukrepi kot je umivanje rok, prezračevanje učilnic, izvajanje pouka (športna vzgoja) zunaj, razrednimi mehurčki podpremo dejstvo, da otroci niso pogosti prenašalci covida19 (španska študija).
Vse navedeno dokazuje, da so ukrepi, ki jih odločevalci sprejemajo v zvezi s šolami nepovezani, nestrokovni in neutemeljeni. Z osnovnimi higienskimi ukrepi kot je umivanje rok, prezračevanje učilnic, izvajanje pouka (športna vzgoja) zunaj, razrednimi mehurčki podpremo dejstvo, da otroci niso pogosti prenašalci covida19 (španska študija).
Kakšna je vaša projekcija, napoved dogodkov oziroma stanja glede izvajanja šole do konca letošnjega šolskega leta oz. nadaljevanje v septembru?
Nimam sposobnosti prerokovanja, ampak glede na besede g. Kacina v teh dneh, da bomo maske nosili vse do leta 2022, je sklepati, da nam tudi v naslednjem šolskem letu ukrepi, ki jih izvajamo že leto dni, maske in testiranja ostajajo. Sploh v kolikor se šolniki ne bomo cepili v pričakovanem (načrtovanem) obsegu.
Poleti različne organizacije kot na primer Zveza prijateljev mladine ali Rdeči križ organizirajo letovanja na morju, tudi na Hrvaškem. Kaj menite o tem, glede na trenutno stanje?
Ukrepi trajajo že leto dni. To pomeni, da že leto dni ostajajo otroci tudi brez mnogih izvenšolskih aktivnosti, ki so namenjene njihovemu zdravju. Sploh tisti iz socialno ogroženih družin. Vse bolj se zdi, da bo še dolgo tako. Odpiranje in zapiranje meja v Evropi je politika, ki jo izvaja celotna EU. Kam nas bo pripeljala to poletje lahko samo ugibamo.
