Letos je začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Prav višina plačila je običajno vzrok, da se ljudje za sezonska dela le stežka odločijo, še posebej zaradi ugodnejše ponudbe iz sosednje Avstrije.

Tudi v letošnjem letu predstavljajo sezonska dela v kmetijstvu pomemben del ponudbe prostih delovnih mest. Za tiste, ki so brez zaposlitve, so lahko priložnost za zaslužek in pridobivanje delovnih izkušenj, za mnoge upokojence z nizkimi pokojninami pa dodaten vir prihodka. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ponujajo aktualne informacije o možnosti vključitve v sezonska dela v različnih slovenskih regijah, in sicer na tej povezavi. Informacije objavljajo glede na potrebe delodajalcev po takšnih delih v obdobju od spomladi pa do konca novembra.

Začasna in občasna dela so minula leta običajno opravljali tudi tuji delavci, v hmeljarstvu denimo iz Romunije, ki pa jih letos zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa ne bo toliko. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je zato že spomladi na pomoč kmetom pozvala študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence in druge.

“Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oziroma se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam – slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo sedaj združiti moči,” je takrat poudarila Pivčeva.

Kljub določeni minimalni urni postavki doma, mnogi še vedno v Avstrijo

Letos je začela veljati odredba, po kateri bruto urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16 evra. Prav višina plačila je običajno vzrok, da se ljudje za sezonska dela le stežka odločijo, še posebej zaradi ugodnejše ponudbe iz sosednje Avstrije, kamor se mnogi odpravijo vsako leto. Plačilo je sicer od ponudnika do ponudnika različno, nekateri nudijo prevoz, malico ali tudi nastanitev.

“Star sem 64 let in sem se lani upokojil. Ker sem živel na kmetiji, kjer smo imeli tudi sadovnjake in vinograd, mi tako delo ni tuje in že lani sem si poiskal sezonsko delo v vinogradu v Avstriji. Vozili smo se skupaj trije znanci, a po enem tednu sem mislil, da imam dovolj in da ne bom zmogel. Delo je bilo težaško, teren zelo strm, plačilo pa 60 evrov na dan. Takrat sem rekel, da ni vredno tvegati zdravja, a sem se po enem tednu odločil, da nadaljujem, saj sem se privadil. Sedaj nadaljujemo s trgatvijo, v istem vinogradu. Verjetno se bom tudi prihodnje leto odločil za isto kmetijsko podjetje, saj nas že sedaj prepričujejo za delo v naslednji sezoni,” omenja naš sogovornik iz okolice Maribora, ki pa se za sezonsko delo v Sloveniji ne bi več odločil, ravno zaradi nižjega plačila.

Tudi v Avstriji se dela trdo, a plačilo je višje

Kot dodaja, je njegov znanec dve leti opravljal sezonsko delo v osrednjem delu Slovenije, kjer je obiral jabolka. Nadzor je bil po njegovih besedah izreden, vsako jabolko je moralo biti odtrgano pravilno, na nobenem sadežu se ni smel videti prstni odtis, čas za malico je bil minimalen. Čeprav so delavci izpolnili normo, jim je nadrejeni niso priznali oziroma so naenkrat “pozabili” na obljubljeno nagrado v primeru presežene norme. “Tudi v Avstriji se dela trdo, a je vsj plačilo boljše,” še dodaja.

Ponudbe, ki jih je v zadnjih dneh mogoče zaslediti za sezonska dela v Avstriji

  • Trgatev blizu meje od 7€ do 8€/uro, hrano in pijačo prineseš s seboj. Dela se 8 ur/dan. Lasten prevoz.
  • Trgatev 150 km od meje organiziran prevoz tja in nazaj 7€/uro, dela se 10ur/dan 1x topel obrok.
  • Trgatev na Tirolskem 9.50€/uro dela se 10ur/dan, urejeno bivanje na kmečkem turizmu + 2 obroka. Pogoj je 14-dnevna prisotnost.

V Avstriji je sicer veliko povpraševanja tudi po sezonskih delavcih v gostinstvu in turizmu, delo pa običajno poteka od maja do septembra. V zimskih mesecih so aktualna dela na smučiščih in v hotelih. Za izkušenega kuharja tako denimo ponujajo plačilo 1700 evrov mesečno, velikokrat je vključena tudi nastanitev. Nekaj prostih del je objavljenih tudi na straneh Zavoda za zaposlovanje na tej povezavi, številne ponudbe za delo pa se da največkrat najti v različnih facebook skupinah, denimo Slovenci v Avstriji ter na avstrijskih portalih in straneh, denimo tukaj. 

Domači ponudniki bi radi plačali več, a ne gre

Tega se zavedajo tudi domači ponudniki sezonskih del, a imajo po eni strani zvezane roke, saj imajo tudi sami velike stroške.

Z velikim veseljem bi plačal ljudem še več, a kaj ko je odkupna cena jabolk in drugega sadja tako nizka. Ne moremo plačati delavcem 8 evrov, jabolk pa nato prodati za drobiž. Radi bi ponudili boljše plačilo, a država nam ne zagotovi ničesar, zato razumem ljudi, da se ne javijo na oglase ali da raje odhajajo v Avstrijo. Letošnje leto bo težko, saj nas je prizadela tudi pozeba,« je za Maribor24.si že pred časom povedal Miha Majšter iz Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi, kjer potrebujejo delavce za obiranje jabolk.

V Mariboru oziroma Podravju v letošnji sezoni, ki se je pričela že spomladi in traja do konca novembra, potrebujejo blizu 200 sezonskih delavcev. Sedaj v jesenskem času bodo med drugim potrebovali med 15 in 20 delavcev v Sadjarstvu Pučnik Lešnik iz Črešnjevca, in sicer za obiranje jabolk. Podobno število delavcev iščejo tudi v sadjarstvu Juhart iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici. 50 delavcev išče tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, 22 jih rabijo pri podjetju Meja Šentjur – obrat Lenart, 35 v Kmetijski zadrugi Selnica ob Dravi, prav tako za obiranje jabolk, vse do sredine novembra ter med 10 in 20 na Biotehniški šoli Maribor.

Ukrep proti znižanju denarnega nadomestila

Marsikateri brezposelni se pred tem ni odločil za sezonsko delo tudi zato, ker se je bal izgube pravice oziroma znižanja nadomestila za brezposelnost. Med popravke prvega svežnja ukrepov je zato vlada uvrstila tudi večanje višine zneska, do katerega lahko brezposelne osebe opravljajo sezonska dela v kmetijstvu, ne da bi se jim znižalo nadomestilo za brezposelnost. Ta znesek se je iz 200 evrov na mesečni ravni zvišal na 400 evrov.

Marsikateri brezposelni se pred tem ni odločil za sezonsko delo tudi zato, ker se je bal izgube pravice oziroma znižanja nadomestila za brezposelnost.

Če prejemate denarno nadomestilo za brezposelnost in po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu prejmete dodatni dohodek več kot 400 EUR (neto) na mesec, se vam zniža denarno nadomestilo.

“Pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu mora biti sklenjena med brezposelno osebo in nosilcem ali članom kmetijskega gospodarstva po Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1). Kadar delate na podlagi drugih pogodb civilnega prava (podjemna pogodba), se vam denarno nadomestilo zniža, če prejmete dodatni dohodek v višini več kot 200 EUR (neto) na mesec,” še pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.