Nastajajoča koalicija na davčnem in javnofinančnem področju med drugim načrtuje odpravo zadnjih sprememb dohodninske zakonodaje, preoblikovanje fiskalnega pravila z izločitvijo naložb in pogajanja o spremembah načrta za okrevanje. Uvedba davka na nepremičnine ni omenjena, je pa zapisano, da želi koalicija “uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti”. Iz tega davka naj bi na ravni lokalnih skupnosti zamenjali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sorodne davščine, hkrati pa naj bi “na pravičen način prilagodili sistem financiranja države in lokalnih skupnosti”. Prenoviti nameravajo po njihovem mnenju neučinkovit, nesorazmeren in preobsežen sistem davčnih olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb in sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb z namenom povečanja davčne pravičnosti in povečanje primerljivosti z drugimi oblikami zaposlovanja.

“Vidi se, da je koalicijska pogodba sestavljena na hitro in je bolj kot ne spisek želja”

Prof. dr. Rasto Ovin, ekonomist, dolga leta redni profesor za področje ekonomske teorije in ekonomske politike na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bil med leti 2003 in 2007 tudi dekan, od leta 2014 pa je dekan DOBA Fakultete, kjer je nosilec predmetov s področja makroekonomije, poudarja, da je gospodarstvo tisto, ki se odzove na pogoje gospodarjenja in na ekonomsko politiko in tako določa obseg našega bruto domačega proizvoda, zaposlenosti, investicij in podobno. “Vidi se, da je koalicijska pogodba sestavljena na hitro in je bolj kot ne spisek želja. Z nje je razvidno, na kaj vse je bilo potrebno pristati, da so dobili široko koalicijo. Aktualna politika je Slovenijo vračala v čase enopartijskega sistema, na drugačen način, a v tem smislu pa prihajajoča kaže namen, da se poda v doktrino, ki se je v začetku 90 let enostavno zrušila in za sabo pustila ekonomsko pogorišče. Mikrofon bodo dobili ljudje, ki so vajeni dajati zelo neprimerne izjave o gospodarstvu.”

Z nje je razvidno, na kaj vse je bilo potrebno pristati, da so dobili široko koalicijo.

Obdavčenje premoženja sicer lahko po Ovinovih besedah prinese pozitivne učinke, vendar znana praksa v drugih državah ni prinesla vseh želenih učinkov. “Dejstvo je, da sedaj velik del lastnine ne pride na trg in je lahko njeno obdavčenje koristna vzpodbuda za to. Vprašanje pa je, ali razpolagamo z ustreznim sistemom evidence in nadzora, da bi bilo realno poskusiti s to rešitvijo.«

Z normalno davčno stopnjo odvrnemo podjetja, da bi manipulirala s poslovnimi rezultati ter se izogibala davkov.

Naš sogovornik nadaljuje, da ne glede na to, ali sprejemamo Lafferjevo krivuljo, ta dobro odraža prakso, ko visoke davčne stopnje ne prinašajo nujno tudi visokih proračunskih prihodkov, imamo boljši rezultat ob zmerni obdavčitvi, kjer se davkoplačevalcem ne splača investirati v izmikanje davkov. Seveda pa je veliko odvisno tudi od kakovosti javnih storitev (države): čim boljše bodo, bolj bodo davkoplačevalci sprejemali visoke davke. Obratno pa bodo ob povečanju davkov nezainteresirani za naložbe, zaposlovanje itd.  Davkoplačevalci optimizirajo svoj položaj tako, da presojajo kakovost javnih storitev. “Z normalno davčno stopnjo odvrnemo podjetja, da bi manipulirala s poslovnimi rezultati ter se izogibala davkov. V primeru višje davčne stopnje, pa se lahko pojavi takšno ravnanje, končni izplen pa je manj pobranih davkov v proračunu.”

Z napovedano odpravo popoldanskega dela zdravnikov se kaže jeza nad delovanjem trgov

Koalicijska pogodba med drugim predvideva odpravo popoldanskega dela zdravnikov, v čemer se po Ovinovem mnenju kaže jeza nad delovanjem trgov. “Slovenci se ne moremo pritoževati nad preveliko neenakostjo, saj smo v evropskem merilu pri vrhu glede enakosti. Bojim se, da gre za doktrinarno nasprotovanje temu, da trgi delujejo. Trgi pa so vedno naraven proces in se vzpostavljajo sami. Če ne bi bilo tako, bi pandemično in še kakšno drugo krizo občutili povsem drugače, kot smo jo. Države so sicer v času covida-19 namenjale znatna sredstva iz proračuna, največ dela pa so vseeno opravila podjetja. Ne želim zagovarjati popoldanskega dela zdravnikov, ki je v osnovi res napačno, vendar ga ima smisel omejevati, dokler ne bo vzpostavljena ustrezna in mednarodno primerljiva sistemizacija: koliko in kakšno delo mora opraviti zdravstveno osebje in za to prejeti ustrezno plačilo. Dokler ne bo tako, bo dopoldansko delo potekalo po mlahavih kriterijih in po znanem jugoslovanskem načelu: ti me ne moreš tako malo plačati, kot jaz lahko malo delam. Družba pa znanje zdravnikov potrebuje in do uporabnikov ga potem pač spravi trg. Zato pomeni ekonomsko nevednost, če vijemo roke nad tem, da zdravniki popoldne služijo – velikokrat prav na tistih, ki smo sicer zdravstveno zavarovani, in smo to storitev dejansko že plačali vnaprej. Najprej je torej potrebno zadeve urediti na sistemski ravni, ne pa jih samo prepovedati.”

Pri ekonomski politiki je zelo pomembna njena informacijska funkcija

Ob tem Ovin opozarja na nalogo ekonomske politike, ki je večkrat prezrta. “Njena naloga ni samo v prerazdeljevanju, torej, da sredstva vzamemo podjetjem in jih damo tistim, ki pomoč potrebujejo. Takšno razmišljanje se kaže pri nekaterih koalicijskih partnerjih, ki so na področju ekonomske politike zelo neizkušeni. Sredstva, ki jih želijo deliti, najprej sploh niso njihova, temveč imajo le mandat, da upravljajo z njimi v interesu tudi tistih, ki so jih zagotovili! Naj ne pozabijo, da ima ekonomska politika tudi informacijsko funkcijo. Če imamo demokratično družbo, ji ne bo vseeno, kako se bodo na njene ukrepe odzvali ekonomski subjekti. To je ena od osnovnih lekcij v drugem letniku ekonomije in je očitno niso vzeli ljudje, ki zlahka udrihajo po gospodarstvu (medtem se že desetletja trudimo spraviti podjetništvo v programe osnovnih šol). Zaenkrat še nismo zasledili nikogar iz nove koalicije, ki bi se postavil proti takšnemu tveganemu aktivizmu. Kritičnost do obstoječega (gospodarskega sistema), ki je nujni sestavni del zahtev nevladnih skupin in ki so nujni sestavni del demokracije, pač nima kaj iskati v koaliciji, še manj pa v izvedbeni politiki.”

Sredstva, ki jih želijo deliti, najprej sploh niso njihova, temveč imajo le mandat, da upravljajo z njimi v interesu tudi tistih, ki so jih zagotovili!

Rasto Ovin je po eni strani zadovoljen, da smo se osvobodili iz neliberalne politike desnice vzhodnoevropskega tipa, na drugi strani pa kritičen do napovedanih sprememb. Pravi, da pozabljamo na srednji dohodkovni razred, ki ga Slovenija za varčevanje, investiranje najbolj potrebuje. Strinja pa se, da bo potrebno najti način, kako na osebke (podjetja in posameznike) z izjemno visokimi prihodki ustrezno pritisniti. “Je pa potrebno razumeti, da se bodo tisti, ki več tvegajo, ki nam omogočajo rast bruto domačega proizvoda, ki veliko zaposlujejo visoko napovedanih ukrepov, branili. To je normalen del družbenega pogajanja in naj tako tudi ostane.”

“Prihodnji mandatar žal ni videl pomena in vloge stranke, ki je bila do zdaj v koaliciji, ima dober program in je tudi dokaj stabilna v svojih ravnanjih”

Kje pa je rešitev? “V slovenski politiki bi se morala oblikovati sredina, iz katerega bi izšla stranka, ki bi bila podobna nemškim liberalcem. Tipična politična skupina, ki v parlamentu nikoli ne doseže večine in je običajno dobrodošla v koalicijah, saj je zelo stabilna. Nenehno zagovarja interese ne le najmočnejših podjetnikov, temveč tudi obrtnikov, kmetov, davkoplačevalcev, ki so na volitvah velikokrat, kot kaže tudi sedaj, prelisičeni. Skozi zadnja vrata so prišle v koalicijo stranke, ki s svojim delom niso izstopale, prihodnji mandatar pa žal ni videl pomena in vloge stranke, ki je bila do zdaj v koaliciji, ima dober program in je tudi dokaj stabilna v svojih ravnanjih. Govorim o Novi Sloveniji.”

Je pa pričakovati takšen pritisk ekonomske realnosti, da bi se lahko sedanja povsem leva koalicija zelo zamajala.

“Zgleda, da se ne moremo izviti iz stoletne slovenske prakse: do zdaj so bili oni, mi pa moramo vse razbiti. Upam, da bo kdo ustavil ta avanturizem, ki deli državljane in povzroča gospodarsko škodo. Je pa pričakovati takšen pritisk ekonomske realnosti, da bi se lahko sedanja povsem leva koalicija zelo zamajala. Verjamem, da sedanje zahteve leve strani nobena koalicija, ki je je mar za gospodarstvo, ne more izpolniti,” zaključuje Rasto Ovin.