DNEVNA: Ptujski lük – Ptujska čebula, je to enako?

»Ptujski lük je pridelan izključno iz sorte Ptujska rdeča. Lahko bi rekli, da botanično med čebulama ni razlike. Razlika je le v tem, da se je skupina kmetov s Ptujskega polja odločila, da bo tej avtohtoni, odlični čebuli dala prav poseben poudarek. Prepričani smo bili, da si ta čebula zasluži posebno geografsko označbo, da je ne bodo mogli pridelovati nikjer v Evropi, razen na Ptujskem polju. Dolga ravnica, peščena tla, spomladanska vlaga in poletna suša ji dajejo prav poseben okus. Menimo, da je Ptujski lük kralj med čebulami, a tak lahko zraste samo na Ptujskem polju”, pojasnjuje Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo

Zato so napisali specifikacijo, kakšna naj bo ta čebula, omejili območje, na katerem naj raste, si zadali še nekaj naravovarstvenih nalog, da ob pridelavi lüka skrbijo tudi za naravo. Nato so Ptujski lük prijavili za zaščito geografske označbe. To pomeni, da se pod imenom Ptujski lük lahko trži samo čebula, ki je pridelana pod pogoji specifikacije in je ta pridelava tudi kontrolirana s strani nevtralnih kontrolnih organizacij.

Prepričani smo bili, da si ta čebula zasluži posebno geografsko označbo, da je ne bodo mogli pridelovati nikjer v Evropi, razen na Ptujskem polju. Dolga ravnica, peščena tla, spomladanska vlaga in poletna suša ji dajejo prav poseben okus. Menimo, da je Ptujski lük kralj med čebulami, a tak lahko zraste samo na Ptujskem polju.

»Ko posebna skupina strokovnjakov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prizna, da je prijavljen pridelek ali živilo, v našem primeru Ptujski lük, res nekaj posebnega, da je njegova kvaliteta višja od ostalih enakih živil, gre ta oznaka še na komisijo EU. Vse to je Ptujski lük prestal in zdaj ga skladno s pogoji specifikacije, ki jo najdete na spletu, prideluje vsaj šest pridelovalcev s Ptujskega polja«, še dodaja Miša Pušenjak.

Ptujska rdeča – slovenska lokalna in avtohtona sorta

Čebula Ptujska rdeča pa je ime sorte, ki sicer izvira s Ptujskega polja, sorta, ki je prestala vse teste, ki jih EU zahteva za vpis v katalog evropskih sort, uradna evropska sorta, katere seme se lahko prodaja povsod, čebula in čebulček pa se prav tako lahko pridelujeta v celotni EU. Gre torej za slovensko avtohtono, zdaj ji rečemo lokalno sorto, ki pa ima seveda enak opis kakor Ptujski lük, le da je lahko pridelana povsod. Njena pridelava ni nadzorovana, kontrolirana, zato je lahko pridelana ali pa tudi ne v Sloveniji, vsekakor pa pogosto ni pridelana na Ptujskem polju.

Ptujska rdeča – slovenska avtohtona, zdaj ji rečemo lokalna sorta, ki pa ima seveda enak opis kakor Ptujski lük, le da je lahko pridelana povsod. Njena pridelava ni nadzorovana, kontrolirana, zato je lahko pridelana ali pa tudi ne v Sloveniji, vsekakor pa pogosto ni pridelana na Ptujskem polju.

Miša Pušenjak je sicer s pomočjo kmetov lükarjev spisala specifikacijo, ki so jo potem skupaj s skupino lükarjev poslali najprej na naše ministrstvo, potem pa še na evropsko komisijo. Vsako leto pridelovalcem pomaga z nasveti pri pridelavi, predvsem pa skuša sestaviti dokumentacijo, ki je potrebna za kontrolo.

Večji pridelovalci so se povezali in leta 2011 pridobili specifikacijo

Leta 2011 so na tem območju, na kmetijah, ki danes pridelujejo Ptujski lük, zasadili čebulo na večjih površinah, za tržne namene. Ker so želeli območju in rdeči ptujski čebuli dodati še večjo dodano vrednost, so se pridelovalci povezali in se odločili – kot smo že zapisali -, da jo bodo glede načina pridelave in pakiranja zaščitili na nivoju EU pod shemo kakovosti Zaščitena geografska označba – Ptujski lük ( rastlina oz. pridelek se prideluje samo oz. izključno na območju, ki je zabeleženo, opredeljeno v specifikaciji). In tako so decembra 2011 tudi pridobili potrjeno specifikacijo Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo.

Kot je povedala Anja Pignar, neformalna vodja skupine Ptujski lük ZGO, že 13. leto to čebulnico pridelujejo na cca. 6-10 ha ( leta 2020 na cca 7 ha) njivskih površin, ki ležijo znotraj geografskega območja Ptujskega polja, namenjenega tržni pridelavi. »Vsako leto ga prodamo okoli 50 ton, pridelamo pa ga v povprečju 15 ton na hektar, kar je mnogo manj od hibridne rumene čebule (80t/ha)«.

Vsako leto ga prodamo okoli 50 ton, pridelamo pa ga v povprečju 15 ton na hektar, kar je mnogo manj od hibridne rumene čebule (80t/ha).

Pignarjeva nadaljuje: »Letošnje leto je za pridelovalce posebno leto. V začetku marca, v prvem valu corone oziroma najkasneje do 10. aprila, so polja zakalili z čebulčkom, potem ga je božja roka pošteno zalivala skozi celotno rastno obdobje, da se je precej odebelil. V začetku avgusta so ga kmetje (pridelovalci) končno pobrali s svojih njiv, in to s pomočjo 20 ali več pridnih človeških rok. In ker želimo potrošniku ponuditi izdelek z najvišjo kakovostjo, ga tudi ročno očistimo, preberemo in spakiramo, saj le z dotikom- otipavanjem lahko ugotovimo, kateri lük je zdrav, ustrezen in kateri ne«.

Koronavirus vpliva na trženje

Na vprašanje, ali bo korona vplivala na trženje, Anja Pignar odgovarja: «Ja, korona bo vsekakor vplivala in že vpliva na trženje, saj ob raznih omejitvah potrošnik ne upa obiskati kmetij, na katerih se čebula prideluje in prodaja. Prodaja v trgovskih verigah pa je kot “hoja po žerjavici”, vsakodnevno dogovarjanje tržne cene, centi gor in dol, dol, dol … Kmetje pa želimo za svoj trud dobiti samo pošteno plačilo«.

Ptujski lük je med potrošniki že pridobil zaupanje in tega se kmetije pridelovalke tudi zavedajo, pa vendar bo potrebno še veliko napisati in pokazati, da bomo lahko kdaj v prihodnosti spet govorili zanamcem: ” Veš … negda so s prodajo lüka lahko deci šolo pa zvezke pa knjige plačali, od toga so se preživele cele družine …”

Glede na situacijo je na slovenskih policah izredno malo slovenske čebule. Po izračunih, ki smo jih opravili pred nekaj leti, v Sloveniji živi cca. 2. milijona prebivalcev in če vsaka družina samo enkrat na leto kupi 2 kg Ptujskega lüka ZGO, bi ga morali v Sloveniji, na Ptujskem polju, pridelati vsaj 200 ton vsako leto. Pridelamo pa ga cca. 100 ton.

In tu je ta posebnost Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo – v pripravi izdelka za trg je lük najmanj 3-krat v roki, še pravi Pignarjeva in apelira na potrošnike, da na trgovskih policah poiščejo njihov izdelek. »Glede na situacijo je na slovenskih policah izredno malo slovenske čebule. Po izračunih, ki smo jih opravili pred nekaj leti, v Sloveniji živi cca. 2. milijona prebivalcev in če vsaka družina samo enkrat na leto kupi 2 kg Ptujskega lüka ZGO, bi ga morali v Sloveniji, na Ptujskem polju, pridelati vsaj 200 ton vsako leto. Pridelamo pa ga cca. 100 ton, od tega ga na trg pride samo polovica. To pa je žalostno«.

Na voljo je v nekaterih trgovinah in pri pridelovalcih

Ptujski lük ZGO lahko kupite oziroma poiščete na trgovskih policah Mercatorja, Tuša, Jagra, Leclerca in pri pridelovalcih:

-Kmetija Pignar Mitja, Zamušani

-Kmetija Majerič Vasja, Moškanjci

-Kmetija Erhatič Blaž, Osluševci

-Kmetija Petrovič Anica, Prvenci

-Kmetija Horvat Janez, Zagojiči

-Kmetija Klinc Miran, Gorišnica

Po čem prepoznate Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo:

srčasta – ploščata oblika,
rdečerjava do svetlo rdeča barva zunanjih suhih luskolistov,
belo meso z vijolično rdečim nadihom in močnejšim vijoličnim robom,
dobro prenaša skladiščenje,
hitro razpade ob kuhanju,
najbolj značilen je zmerno oster okus,
močan vonj po čebuli.

Najdemo ga v obliki tradicionalnih vencev in manjših pakiranjih. Zaradi pletenja v kite ima Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo več zelenega listja, listje je bolj žilavo in se ne lomi ob puljenju. Slednje je zelo pomembno, saj že od nekdaj Ptujski lük spravljajo izključno ročno.

Pridelan na naravi prijazen način na Ptujskem polju

Pridelujejo ga na naravi in potrošniku prijaznejši, integriran način, kar je zagotovilo, da je poleg lepega videza tudi kakovostna čebula in predvsem dobrega okusa. Njegova pridelava je pod stalnim strokovnim nadzorom pooblaščenih organizacij. Integrirano pridelano svežo zelenjavo v Sloveniji prepoznamo, saj je označena s posebnim znakom blagovne znamke Pikapolonica in logotipom integrirani.

Območje pridelovanja Ptujskega lüka ZGO je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, mestoma Ptuj in Ormož ter obronki Slovenskih goric. Na Ptujskem polju ga pridelujejo že več kot 200 let, zato ima tudi zaščiteno geografsko označbo.

Podnebje na tem koncu je ravno prvo za pridelavo čebule, saj je ustrezna razporeditev padavin in tla so plitva a humozna, hitro ogreta in suha. Prav slednje je vzrok, da je Ptujski lük razvil ostrejši okus, po čem je tudi najbolj prepoznaven.

Območje pridelovanja Ptujskega lüka ZGO je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, mestoma Ptuj in Ormož ter obronki Slovenskih goric.

Blagovna znamka Pikapolonica zagotavlja nakup sveže, neoporečne in zdrave zelenjave. Tako pridelana zelenjava je bogata z vitamini in minerali, hkrati pa sama pridelava ne obremenjuje okolja.

V kuhinji je vedno dobrodošel

Ptujski lük odlikuje izredna kakovost in odlične lastnosti v kuhinji. Primeren je tako za svežo uporabo kot tudi za skladiščenje. Zelo dolgo vzdrži tudi v manj primernih skladiščih. Njegov edinstven okus in kakovost vam bosta pomagala pri ustvarjanju kulinaričnih dobrot. Nenadomestljiv je v kulinariki, saj je osnova vsake dobre jedi. Pri kuhanju hitro razpade in ne porjavi, zato je zelo primeren za kuhanje. Iz njega nastane odličen golaž. Zmerna ostrina Ptujskega lüka daje jedem izjemen okus.

Pri kuhanju hitro razpade in ne porjavi, zato je zelo primeren za kuhanje.

Narežite ga tik pred uporabo, saj se veliko koristnih stvari aktivira šele takrat. Če ga pustite predolgo narezanega, se to odraža v postanem okusu. Najbolj koristen je svež, zato ga uživajte čim več takšnega.

Odličen za zdravje

Ptujski lük ima visoko vsebnost sušine, vitaminov in mineralov, zato splošno dobro vpliva na zdravje, kar je njegova posebnost. Zaradi bakteriocidnih učinkov ga štejemo med naravne antibiotike.

Ste vedeli, da Ptujski lük uporabljajo:

za zbijanje temperature, pri pikih os in drugih insektov,
razkužuje ustno votlino in celoten prebavni trakt,
pospešuje prebavo in olajšuje izkašljevanje,
odlično učinkuje tudi pri različnih prehladnih obolenjih,
pomaga pri odvajanju vode iz telesa, znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi,
uporaben je tudi za pripravo obkladkov za razkuževanje ran,
pomaga tudi pri vzbujanju teka, zaradi specifičnega okusa in vonja.

S promocijo čebule začeli v Turistično etnografskem društvu Lükari

Po starih legendah naj bi to čebulo na naše območje prinesli Turki in je nekoč pomenila glavni vir dohodka. Starejši lükarji pripovedujejo, da so lahko na 10-ih arih pridelali dovolj lüka za štipendijo ali preživetje male do srednje kmetije. Največ so ga prodajali pozno v jesen in čez zimo, zato je morala biti debela, dobro posušena in pozno kaliti. V večini primerov so jo prodajali za kuhanje, zato je bil lük najboljša izbira: ob kuhanju hitro razpade, vendar obdrži značilen okus.

Marsikdo ne ve, da so s promocijo Ptujske čebule pred 27 leti začeli člani Turistično etnografskega društva Lükari, ki ga je dolgih 18 let vodila Marija Belšak, zdaj članica upravnega odbora v društvu. Kot je dejala, so v društvu sprva govorili o dornavskem lüku , ki pa ga ves čas pridelujejo na naravi prijazen način. »Še vedno lük pridelujemo na tradicionalen način, kar pomeni, da ga ročno posadimo, oplejemo, populimo in tudi očistimo. Pri pridelavi ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, poškropimo ga zgolj proti čebulni muhi«.

Pri tem je zanimivo, da ima društvo v lasti njivo, na kateri vsako leto posadijo čebulo, ki jo nato obiskovalcem ponujajo na njihovi tradicionalni prireditvi Lükarski praznik. Letos bi moral biti že 27. po vrsti, vendar ga zaradi epidemije koronavirusa niso mogli organizirati. Kljub temu pa so pridelali več kot tono lüka, ki so ga že vsega prodali, in to kupcem širom Slovenije.

Še vedno lük pridelujemo na tradicionalen način, kar pomeni, da ga ročno posadimo, oplejemo, populimo in tudi očistimo. Pri pridelavi ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, poškropimo ga zgolj proti čebulni muhi.

Člani društva Lükari, kot še dodaja Belšakova, velik poudarek dajejo zlasti ohranjanju starih običajev. »Tako recimo organiziramo kožuhanje koruze na star način, košnjo z ročno koso, martinovanje, …. Sicer pa znotraj društva deluje več sekcij; skupina ljudskih pevk, otroška folklorna skupina – v sodelovanju z Osnovno šolo Dornava, skupina oračev in Dornavski cigani. Ti bodo prihodnje leto zaznamovali 60 let delovanja, vsa leta se udeležujejo Kurentovanja na Ptuju, ob tem pa so pobudniki prireditve Fašenk po Dornavsko”.