V Srbiji v zadnjem času beležijo porast okužb z virusom Zahodnega Nila. Okužbo prenašajo določene vrste komarjev v Beogradu pa za virusom obolevajo predvsem ptice. Pristojni zato opozarjajo, naj ptic, ki kažejo znake podobne dehidraciji ali vročinskemu udaru, najditelji nikar ne jemljejo k sebi, temveč naj najdbo prijavijo veterinarski inšpekciji.

Največ okužb je poleti

Virus Zahodnega Nila lahko okuži tako človeka, kot živali. V zadnjih dneh so Beograjčani poročali o velikem številu vran in srak, ki kažejo simptome, tipične za omenjeno bolezen. Okuženo ptico prepoznate po znakih, ki spominjajo na vročinski udar, pogosto namreč ležijo na boku, so žive a apatične, ter se ne odzivajo na prisotnost ljudi, niti na prisotnost drugih živali.

Virus Zahodnega Nila se pojavlja predvsem v območjih tropskega in zmernega podnebja. Virus lahko okuži človeka in živali. Pri ljudeh najpogosteje povzroči okužbo brez posebnih bolezenskih težav, redkeje vročico, izjemno redko pa virus prizadene osrednje živčevje. To pa ne pomeni, da do tako hudih primerov ne pride, zato previdno.

Naravni “rezervoar” bolezni so ptice, bolezen pa na človeka in živali prenašajo komarji vrste Culex ali Aedes. Bolezen lahko prenaša tudi komar A. albopictus, ki se pojavlja tudi v slovenskem priobalnem pasu. Okužba se lahko pojavi tudi pri transplantaciji organov ali transfuziji, v literaturi pa je zabeležen celo primer, ko se je virus preko dojenja prenesel z matere na otroka ter ko je okužbo v nosečnosti bodoča mama prenesla tudi na še nerojenega otroka.

 Bolezen se ne prenaša neposredno z bolnika na zdravo osebo.

Bolezenski cikel zajema predvsem komarje in ptice. Virus prenašajo okuženi komarji, ptice pa so naravni gostitelj. Okuženi komarji s piki okužijo ptice, ki širijo okužbo na druge komarje. Komarji lahko ob piku okužijo tudi človeka in druge živali (predvsem konje), kjer pa se širjenje okužbe ustavi, poroča Slovensko društvo za boj z nalezljivimi boleznimi.

Kljub temu, da okužbe s ptice na človeka ob običajnem stiku torej ni mogoče zlahka prenesti, pa Društvo za zaščito in opazovanje ptic Srbije opozarja, naj obolelih ptic najditelji ne nosijo domov, temveč naj o tem obvestijo pristojne organe. V izločku bolnih ptic je namreč koncentracija virusa visoka in do prenosa okužbe lahko pride.

Bolezen Zahodnega Nila je sezonska bolezen, ki je najpogostejša v obdobju najbolj aktivnega prenašalca – komarja. Največ ljudi in živali za boleznijo zato zboli od maja do oktobra.

V zadnjih letih se v srednji in južni Evropi, pa tudi v Srbiji močno poveča število, pogostost in resnost bolezni z nevrološkimi motnjami pri pticah, ljudeh in konjih, kar predstavlja pomemben veterinarski in javnozdravstveni problem. Najbolj dovzetne za obolelost in prenašanje so ptice iz družine vran.

V Srbiji zabeležili skoraj 100 žrtev

V Srbiji, kjer trenutno beležijo porast okužb med pticami, so prvi primer prenosa na človeka zabeležili še leta 2012. Do leta 2020 je bilo vseh primerov 1032. V tem obdobju so, kljub relativno nizkim možnostim za hudo obliko bolezni, zabeležili že 98 primerov smrti, ki bi lahko bile posledica virusa Zahodnega Nila, poroča Društvo za zaščito in preučevanje ptic Srbije.

Piki komarja niso le nadležni, temveč lahko v določenih primerih pomenijo grožnjo za zdravje. Da bi se boleznim izognili, je potrebno upoštevati nekaj napotkov, kako se izogniti pikom komarjev nasploh.

Kako se izogniti piku komarja?

· nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,

· izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),

· uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,

· preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,

· poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (nezaprte zaloge vode za zalivanje vrta in rož, zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi …).

NIJZ navaja, da je pri nas hujših primerov relativno malo. Po njihovi oceni večina okuženih, sploh kadar gre za zdrave ljudi brez kroničnih obolenj, znakov sploh ne kaže, oziroma sploh ne zboli. Približno petina okuženih kaže znake, ki so podobni gripi. Okuženi lahko razvije visoko vročino, bolečine v mišicah in splošno slabo počutje, ki v nekaj dneh izzveni samo od sebe.

Približno odstotek obolelih pa bolezen izredno hudo prizadene. Kaže se v simptomih prizadetosti osrednjega živčnega sistema in se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine). Večina huje prizadetih posameznikov, ki zbolijo za tako obliko bolezni, je po podatkih NIJZ starejša od 65 let in po navadi obremenjena s kroničnimi boleznimi. Taka oblika bolezni lahko pusti trajne in hude posledice ter tudi smrt, zato previdnost in spremljanje morebitnih simptomov ni odveč.