Fleksibilizacija zaposlitve je pojem, ki se sliši zelo privlačno, vendar pa se dejanski pomen hitro spregleda. Naj ponudimo kratko razlago: enostavno odpuščanje, brez socialne varnosti, brez bolniške, brez porodniške, neplačano ali delno krito pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Za koga je torej ta pojem privlačen? Za tiste na vrhu družbene lestvice, ki se lahko na ta način požvižgajo na že priborjene delavske pravice.  

Fleksibilizacija zaposlitve zavzema enostavno odpuščanje, brez socialne varnosti, brez bolniške, brez porodniške, neplačano ali delno krito pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Prekarci se omenjenih problematik že dolgo zavedajo, vendar pa so ukrepi povezani z zajezitvijo kronavirusa in zavedanje, da bodo iz vseh državnih pomoči bolj kot ne izzveti, na vse skupaj delovali kot hladen tuš. Naenkrat svoboda in samoiniciativnost več nista tako privlačni, kot se zdita na prvi pogled. V primeru krize to pomeni, da se moraš znajti sam oziroma si prepuščen (ne)milosti

Študentje ostali brez prihodka

Študentka Tjaša Fišer zraven študija opravlja še delo plesne učiteljice. Zaprtje šol in vrtcev bo tako močno okrnilo njen mesečni zaslužek. Za nas je povedala, da sicer podpira zaprtje šol in vrtcev, saj se zaveda dragocenega pomena zdravja otrok in tudi študentov/pedagoških delavcev. “Če upoštevamo, da so naše ”plače” že tako majhne in si težko ustvarimo prihranke, se bo izpad dela na finančnem področju seveda močno poznal. Vplivalo pa bo tako na kakovost študija kot na kakovost vsakdanjega življenja,“ nam zaupa. “Seveda se bo tudi marsikateri študent znašel v takšni ali drugačni finančni stiski, zato sem mnenja, da je država dolžna nuditi pomoč in podporo tudi študentom. Če ne v obliki konkretne finančne pomoči pa mogoče v obliki vsaj delnega kritja življenjskih stroškov,” pove Fišerjeva. 

Fišerjeva pravi, da je država dolžna ponuditi pomoč študentom vsaj v obliki delnega kritja življenjskih stroškov.

Govorili smo tudi s študentko Martino, ki preko študentske napotnice opravlja več različni del. Za nas je povedala, da bodo kljub več službam pojav novega koronavirusa in varnostni ukrepi močno okrnili njen zaslužek. “Čeprav se z vsemi preventivnimi ukrepi zaradi Covid-19 popolnoma strinjam, bodo ti izjemno negativno vplivali na moj dohodek, saj je prišlo do izpada dela v vseh študentskih službah, ki jih opravljam. Srečo imam, da prejemam vsaj državno štipendijo, ki mi pokrije stroške bivanja v študentskem domu. Če ne bi prejemala niti štipendije, bi se znašla v brezizhodni situaciji, saj sem v tem mesecu zaslužila le 50 €, kar je za nekoga, ki se preživlja sam, absolutno premalo,” razloži. 

Študentka Martina: “Če ne bi prejemala niti štipendije, bi se znašla v brezizhodni situaciji, saj sem v tem mesecu zaslužila le 50 €, kar je za nekoga, ki se preživlja sam, absolutno premalo.”

V težavah so tudi samozaposleni

V težavah pa se bodo znašli tudi samostojni podjetniki. “Koronavirus se je za samostojne podjetnike in prekarce zagotovo pojavil ob najbolj neprimernem času, saj je obdobje po novem letu za marsikoga že tako ali tako slabše iz vidika povpraševanja po delu, marec pa prinese še dodatne obremenitve v smislu plačil davščin za preteklo leto, morebitne akontacije dohodnine, potem je tu še dvig prispevkov,  kakšen kredit ali investicija iz konca leta v nakup osnovnih sredstev, in je recept za popolno kapitulacijo marsikoga tukaj, ali pa vsaj porabo vseh svojih prihrankov,” za Maribor24.si pove fotograf. 

Samostojni podjetnik, ki opravlja delo fotografa nam zaupa: “Približno polovica mojih prihodkov je vezana na dogodke, preostanek pa na velikokrat nenujne investicije podjetij v oglaševanje, ki prav tako ob takšni situaciji poskušajo ohranjati svoj obstoj s črtanjem vseh nenujnih izdatkov, do katerih jih ne vežejo kakšne pogodbene obveznosti.“

“Približno polovica mojih prihodkov je vezana na dogodke, preostanek pa na velikokrat nenujne investicije podjetij v oglaševanje, ki prav tako ob takšni situaciji poskušajo ohranjati svoj obstoj s črtanjem vseh nenujnih izdatkov, do katerih jih ne vežejo kakšne pogodbene obveznosti. To zame vsekakor predstavlja izjemno breme, saj prihodkov praktično ni. Stvari se odpovedujejo ena za drugo, podjetja preklicujejo svoja naročila, že tako zamudni procesi izpeljave daljših projektov in s tem plačila, so prestavljeni itd..” nam še zaupa samostojni podjetnik. 

Samozaposlena v kulturi, sicer umetniška vodja pevske skupine Jazzva, Jasna Žitnik nam razloži, da sama trenutno še ne spada v najbolj ogroženo skupino. “V tem trenutku so najbolj na udaru storitvene dejavnosti in tisti, ki so odvisni izključno od izvedbe dogodkov,” pojasni. Sama sodeluje z društvi, ki so finančno vezani na razpise, zato trenutno še nima večjih finančnih težav, opozarja pa, da pričakuje krizo prihodnje leto: “Zna se pojavit začaran krog. Ne bo denarja za projekte, ustvarjalci ne bomo mogli nabrati relevantnih referenc za obnovo ali pridobitev statusa. Adijo prispevki.”

Jasna Žitnik: ““Zna se pojavit začaran krog. Ne bo denarja za projekte, ustvarjalci ne bomo mogli nabrati relevantnih referenc za obnovo ali pridobitev statusa. Adijo prispevki.”

Bo država ukrepala?

Kolektivi Inštitut 8. marec, Delozlom in Delavska svetovalnica so na vlado naslovili poziv, da naj zagotovi osnovne delavske pravice tudi prekarcem in samozaposlenim. 

“Zaradi koronavirusa COVID-19 so se prepovedale vse javne prireditve v zaprtih prostorih, ki imajo več kot 100 obiskovalcev, manj je potovanj, turizma, ljudje se manj družijo v javnih prostorih. Te spremembe vplivajo na gospodarstvo in delavce, prve žrtve pa so zagotovo številne prekarke in prekarci, ki recimo delajo za honorarje na različnih področjih od kulture, izobraževanja in turizma do ostalih storitev. Ko so se zaprla gledališča ter koncertne in kinodvorane, so namreč prav oni prvi ostali brez dela in kakršnekoli socialne varnosti. Ker »naročniki« do prekarcev nimajo nobenih formalnih obveznosti, se lahko na njih najlažje privarčuje — brez stroškov in obveznosti,” opozarjajo na Facebook profilu. 

“Za njih država ne pripravlja nobenih ukrepov, ki bi jim pomagali v trenutkih, ko so nepričakovano ostali brez vseh dohodkov. Ker nimajo plačane bolniške odsotnosti in dopusta, si že v običajnih razmerah dejansko ne morejo privoščiti prenehati z delom in običajnim življenjskim ritmom. Zdaj pa je delo za njih čez noč izginilo. Potrebno jim je zagotoviti osnovno socialno varnost in delavske pravice,” so jasni. 

Za zaščito samozaposlenih se je zavzela tudi stranka Levica. Predlagajo oprostitev plačila prispevkov malim espejem do 1. 7. 2020 in sicer tistim, ki letno zaslužijo do 20 000 evrov 100 % kritje in 50 % kritje tistim, ki letno zaslužijo nad 35 000 evrov. Prav tako se zavezemajo za denarno pomoč v višini do minimalne plače in dodelitev izrednih štipendij za študente, ki so čez noč ostali brez dela. 

Na Finančni upravi (FURS) so prejšnji teden objavili pojasnila obstoječih možnosti v zakonodaji. Samozaposleni lahko zahtevajo spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi nižje davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje. Na Ministrstvu za finance so v ponedeljek tudi objavili, da bodo podaljšali roke za predložitev obrazcev in druge dokumentacije državnim organom ter omogočili odlog plačila nekaterih finančnih obveznosti.

V spletni peticiji,  Apel Vladi Republike Slovenije za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa se zavzemajo za oprostitev plačila obveznih prispevkov za socialna zavarovanja in pomoč tistim, ki so ostali brez dela.