Z ddr. Timotejem Jagričem, predstojnikom Inštituta za finance in umetno inteligenco na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smo govorili o posledicah zadnjih podražitev energentov in potrebnih ukrepih.

Ob nedavnih podražitvah naftnih derivatov in električne energije smo se za komentar aktualnega dogajanja na trgu in posledicah, ki jih prinašajo zvišanja cen, obrnili na ddr. Timoteja Jagriča, predstojnika Inštituta za finance in umetno inteligenco na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Dvig inflacije je povezan z več dejavniki

Na vprašanje, koliko bodo podražitve vplivale na stopnjo inflacije v Sloveniji, Jagrič odgovarja: “V tej fazi ni ključno vprašanje, kako visoka bo zaradi tega inflacija v prihodnjih mesecih, temveč, kako dolgo bo trajal inflacijski pritisk.” Po podatkih Evrostata je bila povprečna inflacijska stopnja v avgustu v evroobmočju 3-odstotna, v Sloveniji po zadnjih septembrskih podatkih 2,4-odstotna. “Po moji oceni se bo inflacija še dvigovala. Njen dvig je povezan z več dejavniki. Dva sta primarna, in sicer dvig cen nafte in energentov glede na lansko leto ter ozka grla v dobavnih verigah proizvajalcev. Na drugi strani pa na inflacijo vplivajo tudi tako imenovani dejavniki baze, ki so posledica šoka, ki se je zgodil lansko leto zaradi pandemije. Ta šok je potisnil cene navzdol, sprejeti pa so bili še nekateri začasni ukrepi, ki so še dodatno vplivali na znižanje cen, kot npr. znižanje DDV-ja v Nemčiji. Če imamo nizko osnovo, potem je seveda vsaka sprememba še toliko bolj poudarjena. Tudi zmanjšanje gospodarska aktivnost, ki je dobila ponovni zagon v letošnjem letu, je eden od teh dejavnikov. Z dodatnim povpraševanjem industrije se ustvari dodatni pritisk na cene. Okrevanje gospodarstva tako vedno na srednji rok prinese porast cen.”

Po podatkih Evrostata je bila povprečna inflacijska stopnja v avgustu v evroobmočju 3-odstotna, v Sloveniji po zadnjih septembrskih podatkih 2,4-odstotna.

Jagrič ob tem omenja še dejavnik, ki je vplival na rast cen – ekspanzivno monetarno politiko, za katero so mnogi v zadnjem desetletju menili, da ni več tako relevantna. “Ekspanzivna monetarna politika je bila prisotna vse od zadnje finančne krize in po običajnih modelih z zamikom prispeva k rasti cen v narodnem gospodarstvu. Tega se centralne banke zavedajo in ameriška centralna banka je že nakazala spremembo v smeri izvajanja monetarne politike, medtem pa je evropska centralna banka glede tega še dokaj previdna. Čeprav je bilo v zadnjih govorih Christine Lagarde že zaznati, da tudi inflacija predstavlja pomembno skrb centralne banke.”

Če se bo rast cen prelevila v plače, lahko to sproži inflacijsko spiralo

Po Jagričevih besedah se zastavlja tudi vprašanje, kakšno vlogo imajo pri dvigu inflacije osebni dohodki. “V kolikor se prelevi rast cen v plače, lahko to sproži tako imenovano inflacijsko spiralo. Po podatkih, ki so na voljo, je bilo do tega trenutka mogoče zaznati rast plač izključno na račun tako imenovanih koronskih ukrepov po Evropi. Gre za povišanje na račun nadur in raznih bolj ali manj upravičenih dodatkov, ki so se izplačevali pri plačah. Ali bo to vplivalo na gibanje plač v prihodnje, je močno odvisno od tega, kako se bodo na dvige cen odzivali sindikati. V Nemčiji že lahko zaznamo premike sindikatov, zlasti njihova pogajanja v sektorju železnic. Zelo verjetno je, da bodo temu še sledili drugi sektorji.”

Zakaj je prišlo do rasti cen energentov?

Jagrič pa odgovarja tudi na vprašanje, zakaj je prišlo do tako imenovane rasti cen energentov, ki v tem trenutku največ pripomorejo k rasti inflacije. “En razlog je v oživitvi industrije, ki je povečala povpraševanje, drugi pomembni razlog pa je v baznem učinku – cene energentov so bile v preteklem letu izjemno nizke. Možno pa je tudi, kar proučujemo na inštitutu, da pomembno prispevajo k skokoviti rasti cen tudi špekulativni nakupi hedge skladov, ki so se orientirali na tako imenovane eksotične trge. Pod tem pojmom pa razumemo ravno trge elektrike, plina in drugih energentov v Evropi. Njihovo aktivnost je moč zaznati na nemškem, španskem in francoskem trgu.”

V nekaterih državah, npr. v Franciji, je vlada že napovedala, da bo verjetno do konca letošnjega leta zamrznila cene elektrike, ob tem pa tudi v drugih državah potekajo razprave o tem, kako zmanjšati vpliv rasti cen energentov.

Podražitve energentov so vplivale na odločitve Evropske komisije, ki je sprejela stališče, da lahko vlade ukrepajo v smislu zmanjšanja učinkov rasti cen tako na gospodinjstva kot na industrijo. V nekaterih državah, npr. v Franciji, je vlada že napovedala, da bo verjetno do konca letošnjega leta zamrznila cene elektrike, ob tem pa tudi v drugih državah potekajo razprave o tem, kako zmanjšati vpliv rasti cen energentov. Ddr. Timotej Jagrič je prepričan, da je to pravi ukrep: “V nasprotnem primeru bo rast cen energentov imela izjemno velik vpliv predvsem na gospodinjstva, in to na tisti segment z nizkimi dohodki. Po moji oceni je to zelo pomemben ukrep, ki lahko prepreči dodatno razslojevanje prebivalstva zaradi rasti cen energentov.”

Deregulacija cen naftnih derivatov je bil zmoten ukrep

Kako pa Jagrič komentira ukrep deregulacije cen naftnih derivatov, ki ga je v lanskem letu sprejela slovenska vlada? “Ocenjujem, da je to eden izmed najbolj zmotnih ukrepov, ki so bili izvedeni. Že iz mikroekonomske teorije izhaja, da na takšnem majhnem trgu naftnih derivatov, kot je slovenski, deregulacija ne predstavlja nobenega pozitivnega učinka za potrošnike, pač pa ravno obratno. Edino korist, ki jo nosi deregulacija, imajo lastniki prodajalcev oziroma trgovcev na tem trgu, kar se je potem odražalo tudi v cenah delnic teh prodajalcev na borzi. Smiselno bi bilo poseči po ukrepih, ki bi ponovno šli v smer regulacije cen naftnih derivatov. Kar pa zadeva ostale protikoronske ukrepe, pa je vedno potrebno tehtati koristi in stroške, ki jih povzročajo. Po moji oceni so bile koristi teh ukrepov v smislu oživljanja gospodarstva veliko pomembnejši kot potencialni negativni učinki na pritisk cen. V tem smislu bi težko rekel, da ti ukrepi niso bili ustrezni. Drugo vprašanje je sicer, v kakšnem obsegu in kako dolgo. Običajno je tako, da morajo biti, ko se takšni ukrepi pripravljajo, izvedene študije učinkov le-teh. Upam, da je bilo to tudi ustrezno ocenjeno.”

Že iz mikroekonomske teorije izhaja, da na takšnem majhnem trgu naftnih derivatov, kot je slovenski, deregulacija ne predstavlja nobenega pozitivnega učinka za potrošnike, pač pa ravno obratno.

Inflacija nima zgolj učinka v smislu cen dobrin in storitev, ki jih kupujejo gospodinjstva, njen pomemben učinek bo tudi na depozite oziroma privarčevana sredstva gospodinjstev v Sloveniji. “Raven varčevanja je pri slovenskih gospodinjstvih visoka in ob obrestnih merah na vloge pri bankah obstaja visoko tveganje, da bodo tudi na ta račun gospodinjstva utrpela škodo,” je še pojasnil naš sogovornik.