Samomor je v družbi tabu tema. Kadar gre za samomor otroka ali mladostnika, je nemara še toliko bolj tragičen in močno prizadene tudi vrstnike in sošolce, ki sami izgube morda niti ne zmorejo predelati in potrebujejo strokovno pomoč.

Najtežja izkušnja

“Samomor otroka na šoli je res najtežje, kar šolo lahko doleti. Vpliva res na celo šolo, še najbolj seveda na sošolce otroka in zaposlene v šoli,” je o nedavni grozljivi izkušnji povedala ravnateljica.

Takoj, ko so bili obveščeni o dogodku, so poiskali pomoč. “Na šoli smo takoj poiskali pomoč. Najprej smo našli publikacijo NIJZ – Ko se zgodi samomor. Izjemno dobra publikacija, kjer je predstavljeno vse, kar je v takem primeru potrebno narediti, da šola kolikor toliko preživi situacijo. V publikaciji smo tako dobili navodila o tem, da je potrebno o samomoru govoriti v vseh oddelkih. To smo tudi naredili.”

Odreagirati je potrebno primerno glede na starost

Z vsemi učenci seveda niso govorili na enak način, strokovnjaki so jih podučili, kaj je za katero starost primerno: “Pri mlajših učencih res samo minimalno – zakaj je na šoli črna zastava,… pri starejših smo vodili razgovor (razredniki) takoj prvi dan prvo uro po dogodku.”

Problem, ki se ob samomoru na šoli lahko pojavi je nevarnost novega samomora. Menda je kar 30% možnosti, da se to ponovi.

“Od svetovalne delavke in omenjene publikacije smo dobili navodila, kako voditi pogovor. Istočasno smo poskusili poiskati otroke, ki se mogoče srečujejo s podobno dilemo. Problem, ki se ob samomoru na šoli lahko pojavi je nevarnost novega samomora. Menda je kar 30% možnosti, da se to ponovi. Pri nas, ki smo med večjimi šolami, je ta strah potem lahko še večji.”

Kam po pomoč?

Osnovni šoli iz Logatca so z nasveti, kako opolnomočiti otroke in mladostnike, da bodo lahko predelali dogodek, najprej pomagali v lokalni skupnosti: “Nam je res izjemno pomagal Center za duševno zdravje odraslih iz Logatca ter iz fakultete v Kopru “projekt” Živim? Živim! Tam imajo namreč izjemne strokovnjake za pomoč. Prišli so se tudi pogovoriti s kolektivom, ker smo potrebovali dodatno pomoč oz. razbremenilni pogovor,” je pojasnila ravnateljica.

Samomor je oblika smrti, ki pri žalujočih pušča veliko odprtih vprašanj, občutkov krivde in jeze ter sramu.

Tudi na osnovni šoli v občini Duplek, kjer je pred kratkim življenje izgubila 13 letna deklica, so se povezali s svetovalci iz lokalne skupnosti. Obrnili so se na mariborski Območni odbor Slovenskega društva Hospic, ki pomaga vrstnikom deklice v procesu žalovanja. Vodja programa Hospic – spremljanje Tamara Zemlič Radović je povedala, da je samomor oblika smrti, ki pri žalujočih pušča veliko odprtih vprašanj, občutkov krivde in jeze ter sramu. Ti občutki so prisotni pri vseh žalujočih, ki so bližnjo osebo izgubili zaradi samomora.

“Žalovanje pri otrocih in mladostnikih je vseživljenjski proces, ki poteka vzporedno z njihovim razvojem in se skozi njega spreminja z novimi spoznanji. Otroci in mladostniki dokončnost smrti razumejo glede na njihovo starost. Značilno je, da pri otrocih in mladostnikih žalost pride in odide, kot valovi. Ko nastopi izguba, se najprej pojavi faza šoka; ali se je to res zgodilo?, sledi ji zanikanje in zmedenost. Občutki žalosti, jeze, krivde in strahu pa sledijo v naslednjih mesecih procesa žalovanja, ki pa je različno dolg, odvisno od tega, koga smo izgubili in kako je smrt nastala,” je pojasnila.

Na koga se lahko obrne šola?

Na koga naj se šola kot institucija obrne in kaj lahko stori, je bilo prvo vprašanje, s katerim se je spoprijela ravnateljica: “Kaj lahko naredi šola? Zahtevno vprašanje, ker mi res nismo strokovnjaki na tem področju. Opazujemo, se pogovarjamo z otroci, če zaznamo, da so v stiski, jim iščemo zunanjo pomoč, vendar več kot to verjetno ne znamo.”

Na Ministrstvu za šolstvo so nam sicer pojasnili, da so na področju duševnega zdravja otrok, ki je po koronakrizi še bolj zaskrbljujoče, kot sicer, že storili kar nekaj korakov: “Ministrstvo je na tem področju že ukrepalo in dodatno okrepilo šolske svetovalne službe. Na podlagi Analize obremenjenosti šolskih svetovalnih delavcev, ki jo je pripravil Zavod RS za šolstvo, Analize spremljanja učinkov izobraževanja na daljavo za preteklo šolsko leto in na podlagi drugih podatkov, ki izhajajo iz ad-hoc vzorcev ter raziskave HBSC (2020) je MIZŠ presodilo, da je pri nadaljnjem šolskem delu treba kadrovsko okrepiti šolsko svetovalno službo zaradi dodatne potrebe pri izvajanju preventivnih ukrepov in za odpravljanje nastalih težav. Zagotovljena so dodatna sredstva, na podlagi katerih se je/bo dodatno zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev, za kar MIZŠ na letni ravni zagotavlja okoli 8 milijonov evrov sredstev. Od tega se na področju osnovnih šol dodatno zaposluje cca. 200 svetovalnih delavcev, na področju srednjih šol in dijaških domov pa ministrstvo financira 49 svetovalnih delavcev več kot v preteklem letu.”

Zagotovljena so dodatna sredstva, na podlagi katerih se je/bo dodatno zaposlilo okoli 250 svetovalnih delavcev, za kar MIZŠ na letni ravni zagotavlja okoli 8 milijonov evrov sredstev.

Sredstva bodo zagotovljena, kaj pa kader?

Kljub zagotovljenim sredstvom pa v praksi ta le malo pomagajo, pojavlja se namreč manjko izobraženega kadra, ki bi mladostnikom lahko pomagal.

“Eno od navodil strokovnjakov v primeru samomora učenca je, da se ne sprašujemo, kje je razlog in ga ne iščemo (sploh, če ni nekega vidnega razloga). Ne vem, ali je kriva koronakriza, ali karkoli drugega. Seveda bodo vedno ljudje, ki bodo našli razloge v trenutnih razmerah, ampak otroci so na žalost samomore delali tudi prej in jih bodo tudi kasneje,” je pojasnila ravnateljica in opozorila na pereč problem, ki je doletel njihovo šolo: “MIZŠ nam je omogočilo dodatne zaposlitve svetovalnih delavcev. Objavili smo razpis in ga kar 3x ponovili, a se nanj ni nihče prijavil. Kaj nam torej pomaga dejstvo, da bi lahko nekoga zaposlili, če pa ni kadra, ki bi se na razpis prijavil?”

Objavili smo razpis in ga kar 3x ponovili, a se nanj ni nihče prijavil. Kaj nam torej pomaga dejstvo, da bi lahko nekoga zaposlili, če pa ni kadra, ki bi se na razpis prijavil.

Šolsko okolje ima osrednjo vlogo

“Pri mladostnikih je tveganje za samomorilno vedenje v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami najnižje, vendar samomor predstavlja enega glavnih vzrokov umrljivosti pri mladostnikih. Prav tako mladostniki pogosto razmišljajo o samomoru, pri njih so relativno pogosti poskusi samomora,” pojasnjujejo na “postaji za razumevanje samomora” živ-živ.

V primeru stiske, samomorilnih misli, lahko mladi pomoč poiščejo tudi sami:                          116 123: Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111: TOM telefon otrok in mladostnikov (12-20h)
01 520 99 00: Klic v duševni stiski (19-7h)

Vzorci reševanja stisk, ki jih mladostniki oblikujejo v tem obdobju, lahko pomembno vplivajo na njihovo duševno zdravje kasneje v življenju, na ravni skupnosti pa ima šolsko okolje osrednjo vlogo, še opozarjajo strokovnjaki.