Novo šolsko leto je tu in otroci so se že navadili na zgodnje vstajanje in domače naloge. Zdaj je pravi čas, da si izberejo še dodatne aktivnosti za proste popoldneve. Nekateri bi radi obiskovali skoraj vse, drugi ne bi počeli ničesar. Kje je prava mera in kaj izbrati? O tem smo se pogovarjali z dr. Majo Hmelak, izredno profesorico pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Katero dejavnost izbrati in ali naj starši upoštevajo želje otroka ali naj ga vpišejo v dejavnost, za katero sami menijo, da je primerna zanj? Kako otroku torej pomagati pri izbiri pravih dejavnostih?

“Otroci imajo veliko želja, prav tako energije. Zato je možnost izbire dodatnih dejavnosti, ki so izven domene šole ali tudi vrtca (vedeti moramo, da z organiziranimi aktivnostmi začenjajo zelo intenzivno že v predšolskem obdobju), pomembna. Lahko zapolni vrzel šolskega programa, otroku lahko ponudi več, predvsem pa morda drugačno izkušnjo. Vse to je pomembno za otrokov vsestranski razvoj in je prav, da starši otroku to, če le imajo možnosti, (vsaj delno ali občasno) omogočijo. Pri tem je pomembno, da starši sledijo otrokovim željam, seveda če jim okolje, v katerem živijo, to omogoča. Ob otrokovi želji pa je pomembno tudi mnenje staršev in njihove zmožnosti (organizacijske, finančne, logistične), saj bodo namreč oni tisti, ki bodo otroka k dejavnosti spremljali. Torej gre vedno za kompromis, želje na eni strani, možnosti na drugi. In tako je potrebno z otrokom o tem tudi odkrito spregovoriti. Najslabše pa je, kadar starši otroka silijo v izbiro takšne dejavnosti, ki je všeč le njim, otrok pa je ne mara in ne želi. Zato je ključno, da starši najprej poslušajo otroka, izhajajo iz njegovih želja, na osnovi tega pa mu predstavijo možnosti in morebitne ovire ter se na koncu po tehtnem premisleku odločijo za določeno aktivnost.”

Količina vodi v preobremenitev

Koliko dejavnosti je prava številka, da jih ni preveč, kaj je tista zdrava meja? Poznamo primere, kot otroci obiskujejo preveč, od športa do glasbe in še kaj.

“Vsekakor je to odvisno od dogovora znotraj družine, predvsem pa tudi samega otroka. Imamo otroke, ki z lahkoto obiskujejo več različnih aktivnosti. Ali pa vsaj na začetku tako kaže. Kmalu pa količina vodi v preobremenitev. Mlajši otroci, ki še nimajo te izkušnje, seveda tako ne razmišljajo. Starejši šoloobvezni otroci, predvsem pa odrasli pa že imajo izkušnjo, kaj (lahko) pomeni preveč obveznosti naenkrat. Ker interesna dejavnost točno to postane, ko jo izberemo – obveznost namreč. In to je tisto, česar se morajo odrasli zavedati in otroku to tudi povedati. Vsaka izbira postane z vključitvijo v organizirano dejavnost obveza, dolžnost. Seveda pa je tudi iz tega vidika lahko interesna dejavnost dobra stvar v življenju otroka, in sicer kot način, kako otrok spozna, da nekaj, kar izbere, postane njegova dolžnost in obveza. In da stvari mora opravljati tudi takrat, kadar se mu ne da. Tu je ponovno ključna vloga staršev, da v takšnih primerih vztrajajo pri obiskovanju dejavnosti in izpolnjevanju obveznosti, vezane na njo. Tako bodo otroka naučili pomembe lekcije v življenju, vztrajnosti. In da izbira vedno pomeni obvezo, odgovornost, zato je potrebno predhodno dobro premisliti, kaj in predvsem koliko izbere.”

Kdaj je vsega preveč in kdaj podpora staršev preraste v pritisk? 

“Kdaj je torej preveč? Ko otrok ne zmore sproti uspešno opravljati ostalih obveznosti v življenju (šolske obveznosti in obveznosti v družinskem okolju), ko otrok postaja kronično utrujen (ja, tudi to je možno) ali povsem nezainteresiran za tisto, kar ga je še pred kratkim veselilo. Vse to kaže na preobremenjenost. V takšnih trenutkih je potrebno otroku pomagati se razbremeniti – ne da starši počnejo stvari namesto njega, ampak da otrok po tehtnem pogovoru s starši kakšno stvar začasno ali trajno opusti. Vedno je vse stvar dogovora v družini.”

Izjemnega pomena je počitek

Kako obšolske dejavnosti vplivajo na družinsko dinamiko?

“V kolikor so starši zmogli temeljito premisliti in se organizirati ter izbrati ravno pravšnje število dejavnosti, ki ne vodijo do preobremenjenosti, je lahko družinska dinamika dobro delujoča. Nova znanja, spretnosti, ki jih otrok pridobiva in deli z družino, pa lahko družinsko življenje tudi bogatijo. V kolikor zaradi prevelikega števila dejavnosti v družini vlada nezadovoljstvo in starši ne obvladujejo več situacije, pa je lahko zelo kaotično, stresno, poruši se družinska dinamika in to vse zelo slabo vpliva na medsebojne odnose.”

Namen vsega tega je, da bi bil otrok uspešen, zadovoljen, izpolnjen. Kdaj obšolske dejavnosti niso več užitek?

“Kot že povedano, kadar otroku (pa tudi staršem) predstavljajo preveliko breme in se ob tem vsi vedno slabše počutijo. Zato je nujno, da predhodno temeljito premislite, ali boste vse zmogli. Ko se straši odločate o interesnih dejavnostih otroka (ali več otrok, kar je še večji izziv za vsako družino), vedite, da je za uspešen in ustrezen vsestranski razvoj otroka poleg obveznosti (tako šolskih, obšolskih kot družinskih) izjemnega pomena počitek, regeneracija, aktivno preživljanje časa z družino, pa tudi prosti čas – torej čas, ki ni organiziran s strani drugih oseb (vse interesne dejavnosti so organizirane s strani drugih, kjer otrok mora slediti navodilom in pravilom, zato to ni prosti čas otroka), ampak si ga organizira otrok sam. Predvsem slednjega je marsikje premalo, vse preveč otrok je od jutra do večera vključenih v organizirane dejavnosti. Vse to fizično in psihično izčrpava otroke (tudi starše) ter jim posledično izbrana dejavnost seveda ne nudi več užitka.
Omogočite otrokom interesne dejavnosti, če so vam dosegljive, če bodo obogatile življenje otroka in prispevale k njegovemu ustreznemu razvoju ter s tem obogatile vašo družinsko življenje. Če pa otrok ne obiskuje interesnih dejavnosti, pa s tem seveda ni tudi ne čisto nič narobe. Imeti ali ne imeti organizirane interesne dejavnosti naj bo izbira otroka, ne nuja. Naj ob koncu še enkrat poudarim, da ob vsem teh dejavnostih ne pozabite otroku omogočite prostega časa – časa, ki si ga bo organiziral sam in v okviru katerega mu bo kdaj tudi dolgčas. Tudi slednje je izjemno pomembno za osebnostni razvoj otroka, za domišljijo, nove ideje in predvsem dobro počutje.”