Skolioza ni zgolj stranska ukrivljenost hrbtenice, za sabo namreč prinaša širši nabor sprememb. Te segajo od funkcionalnih do estetskih sprememb/težav. Ključnega pomena je torej razlikovanje med strukturno in nestrukturno skoliozo. Pri tem je pomembno poudariti, da nestrukturne skolioze niso vedno “prave skolioze”, ampak so pogosto posledica nepravilne drže ali draženja kakšnega živca. Razlikovanje med tema dvema oblikama je ključnega pomena za pravilno obravnavo in zdravljenje.

Bolje preventiva kot kurativa

Pri skoliozi je pomembno predvsem, da se pravočasno odkrije. Še posebej med otroki in mladostniki.Če se pravočasno odkrije se strokovnjaki kasneje osredotočajo predvsem na redne preglede in odkrivanje nepravilnosti. V nasprotnem primeru lahko nastopi uporaba steznika, fizioterapije ali v hudih primerih celo operacije.

Ker pa je vsak primer skolioze edinstven, je fokus vedno na posamezniku. Pacienta se obravnava kot posameznika, ne kot del celote obolelih. Obravnava se nato prilagodi osebi in stopnji ukrivljenosti. Seveda pa cel postopek zahteva temeljito oceno in strokovni pristop.

Poleg že omenjenih tradicionalnih metod pa se vedno pogosteje uporabljajo tudi novi, inovativni pristopi. Ti vključujejo predvsem vaje za moč, raztezanje hrbtenice in razne dihalne tehnike, ki izboljšujejo držo in stabilnost.

Vzroki za nastanek

Strokovna skupnost vzroke za nastanek zaenkrat še raziskuje. Domneva se sicer, da je delno odgovorna dedna nagnjenost, ostaja pa žal velika večina primerov vzrokov nepojasnjenih. Večjemu tveganju so izpostavljeni otroci, sploh tisti, ki so preboleli kakšno bolezen mišic. Sem spada na primer otroška paraliza ali cerebralna paraliza. Prav tako se lahko pojavi pri posameznikih, ki so prestali poškodbo hrbtenice ali razna živčno-mišična stanja, kot je mišična distrofija. Vedno večji faktor pa je tudi dolgotrajno vzdrževanje prisilne drže, kar se dogaja v šoli in delovnem okolju. Ne glede na vzrok je potrebno ob prvem sumu skoliozo korigirati. V nasprotnem primeru se stanje v večini primerov drastično poslabša in lahko celo povzroči težave pri delovanju pljuč in srca.

Pri otrocih se najpogosteje pojavi med 10. in 15. letom – obdobje rasti. V prvi fazi je enako število primerov pri obeh spolih, se pa pri deklicah kasneje kar 10x poslabša, če ni pravilno zdravljeno. Tudi, če se ugotovi samo blaga ukrivljenost, je potrebno takoj ukrepati. V redkih primerih se skolioza pojavi celo pred petim letom in posledično hitreje napreduje in veliko bolj vpliva na zdravstveno stanje otroka.

Kako prepoznati skoliozo?

Sami simptomi se delijo na dva dela. Poznamo simptome, ki so vidni s prostim očesom in takšne, ki jih posameznik samo občuti.

Med vidne simptome spada vidna krivulja, nesorazmerni boki, ramena ali pas, razlika v velikosti lopatic, razlika v dolžini nog, nagnjenost celotnega telesa in štrleča rebra (samo na eni strani). Na drugi strani pa so simptomi, ki se občutijo. Med nje spadajo bolečine v hrbtu, togost, zakrčenost mišic in bolečine ali celo mravljinčenje v nogah.

Kvaliteta življenja

Pomembno je razumeti, da skolioza ni vedno vzrok za bolečine v hrbtu. Pri večini primerov povzroča le estetske težave in posameznika dejansko ne ovira pri normalnih življenjskih funkcijah. Je pa res, da lahko ima v zelo hudih primerih ogromen vpliv na kvaliteto življenja. Posamezniki z večjo krivino imajo ponavadi težave s samozavestjo, povzroči pa lahko tudi dolgoročne zdravstvene zaplete. Oseba lahko kljub diagnozi vodi polno in aktivno življenje brez nekih konkretnih omejitev.

Skolioza običajno ne boli, bolijo njene posledice.