Dr. Boštjan Pokorny, profesor, lovec in raziskovalec pojasnjuje, da je na slovenskih cestah največ srnjadi povožene spomladi, posebej aprila in maja, ko srne in srnjaki začnejo z oblikovanjem svojih teritorijev. Takrat so zlasti preganjani enoletni srnjaki. Največ jelenjadi in divjih prašičev pa konča pod avtomobilskimi kolesi jeseni in v začetku zime, ko je čas za parjenje in sezonsko selitev iz višjih v nižje predele. Poleg tega tudi ljudje jeseni, ko nabiramo gobe in kostanj, vznemirjamo živali.

Na splošno je največ trkov s srnjadjo v severovzhodni Sloveniji, v nižjih predelih Gorenjske, Koroške, jugovzhodne Slovenije in v Ljubljanski kotlini.

Kot še pravi Pokorny, so najpogosteje v trkih z vozili udeleženi srnjad, jelenjad in divji prašiči, število trkov pa je odvisno od gostote cestnega omrežja, gostote in povprečne hitrosti prometa in vrste tam živeče divjadi ter njenega števila. Na splošno je največ trkov s srnjadjo v severovzhodni Sloveniji, v nižjih predelih Gorenjske, Koroške, jugovzhodne Slovenije in v Ljubljanski kotlini. Največ jelenjadi pa je povožene v južni Sloveniji, medtem ko največ divjih prašičev na Primorskem.

Na slovenskih cestah 28.308 svetlobnih in 390 zvočnih odvračal

Z Direkcije RS za infrastrukturo so nam sporočili, da je bilo v sklopu naročila direkcije Namestitev zvočnih in svetlobnih (modrih) odvračal za divjad na odsekih državnih cest v letih 2018-2020 v letu 2019 nameščenih 28.308 svetlobnih odvračal (modrih odsevnikov na obcestnih količkih), s katerimi je bilo opremljenih več kot 400 km najbolj obremenjenih odsekov državnih cest glede na število povozov divjadi v preteklih letih skladno s prioritetnim seznamom, ki je bil oblikovan na podlagi enotnega merila za celotno državo (št. povoza parkljarjev/km/1 leto).

Tako je bilo v letu 2020 v sklopu vzdrževanja opremljenih odsekov dodatno nameščenih še 2.208 modrih odsevnikov.

Predmetno naročilo za namestitev odvračal obsega tudi vzdrževanje opremljenih odsekov za obdobje 24 mesecev, vključno z menjavo poškodovanih oz. manjkajočih odvračal, saj so zaradi izvajanja zimske službe in košnje poškodbe odvračal na smernikih pričakovane. Tako je bilo v letu 2020 v sklopu vzdrževanja opremljenih odsekov dodatno nameščenih še 2.208 modrih odsevnikov.

V letih 2019-2020 je bilo s 1.020 modrimi odsevniki dodatno opremljenih še 14 odsekov cest, ki so v upravljanju direkcije.

Poleg navedenega naročila lahko tudi zainteresirane lovske družine na podlagi predhodno pridobljenega soglasja direkcije in na lastne stroške namestijo odvračala na odsekih državnih cest z izrazito problematiko povozov na lokalni ravni. Tako je bilo v letih 2019-2020 s 1.020 modrimi odsevniki dodatno opremljenih še 14 odsekov cest, ki so v upravljanju direkcije.

Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za njihovo namestitev?

Postavitev odvračal (svetlobnih in zvočnih), vključenih v naročilo direkcije, obsega najbolj obremenjene odseke glavnih in regionalnih cest glede na število povozov divjadi v preteklih letih skladno s prioritetnim seznamom, ki je bil oblikovan na podlagi enotnega merila za celotno državo (št. povoza parkljarjev/km/1 leto).

V slovenskem prostoru je bila njihova tehnična ustreznost in učinkovitost preliminarno testirana v letu 2016; tedaj so se pokazali kot tehnično ustrezen ukrep s pozitivnim učinkom na zmanjšanje števila trkov s parkljasto divjadjo.

V slovenskem prostoru je bila njihova tehnična ustreznost in učinkovitost preliminarno testirana v letu 2016; tedaj so se pokazali kot tehnično ustrezen ukrep s pozitivnim učinkom na zmanjšanje števila trkov s parkljasto divjadjo. Skladno s tem je direkcija pristopila k aktivnostim za izvedbo ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo ob glavnih in regionalnih cestah na najbolj obremenjenih odsekih cest glede na število povozov divjadi v preteklih letih.

Po kakšnem principu delujejo odvračala?

Namen odvračalnih naprav, kot so zvočna ter svetlobna odvračala (modri odsevniki), je zmanjšanje nevarnosti trkov vozil z velikimi vrstami divjadi, predvsem prostoživečimi parkljarji. Direkcija od leta 2004 v sklopu okoljskih projektov sistematično izvaja aktivnosti za preprečevanje trkov vozil z divjadjo. Kot primeren tehnični ukrep za zmanjšanje povoza divjadi so se v slovenskem prostoru do sedaj izkazala odvračala – svetlobna: modri odsevniki in zvočna odvračala.

Modri odsevniki delujejo po principu lomljenja svetlobe žarometov pravokotno na cesto in tako ustvarjajo svetlobno ograjo, ki divjad ob cesti opozarja na nevarnost.

Modri odsevniki delujejo po principu lomljenja svetlobe žarometov pravokotno na cesto in tako ustvarjajo svetlobno ograjo, ki divjad ob cesti opozarja na nevarnost. V primeru modrih odsevnikov je cesta za živali normalno prehodna, ko avtomobil odpelje, zato ta ukrep v prostoru ne ustvarja stalne prepreke oz. ne onemogoča nujno potrebnih prehajanj živali prek cest (npr. za namena prehranjevanja ali razmnoževanja). Posledično tudi ne prihaja do zamika prehajanja na druge lokacije oz. do zamika črnih točk trkov na lokacije/odseke, ki niso opremljeni z odvračalnimi napravami.

Koliko zvočnih odvračal je nameščenih in kje?

Naročilo direkcije Namestitev zvočnih in svetlobnih (modrih) odvračal za divjad na odsekih državnih cest v letih 2018-2020 je v letu 2019 obsegalo tudi namestitev 390 zvočnih odvračal na skoraj 10 km najbolj problematičnih odsekih cest na območju celotne države.

Kako so se odvračala do zdaj izkazala v praksi?

Po enem letu od namestitve odvračal v primerjavi s podatki o povozu divjadi v letih 2015-2019 za vse opremljene odseke skupaj ugotavljamo zmanjšanje povoza parkljarjev (srnjad, jelenjad in divji prašič), in sicer za 25-30 % na odsekih, opremljenih z zvočnimi odvračali, ter cca 15 % na odsekih, opremljenih s svetlobnimi odvračali. Del zmanjšanja povoza gre pripisati tudi zmanjšanemu
obsegu prometa v obdobju omejitvenih ukrepov (prepoved gibanja) v času razglašene epidemije covid-19, saj so bili pri analizi učinkovitosti odvračal upoštevani tudi ti vplivi, in sicer za čas spomladanske omejitve javnega življenja v letu 2020.

Po enem letu od namestitve odvračal v primerjavi s podatki o povozu divjadi v letih 2015-2019 za vse opremljene odseke skupaj ugotavljamo zmanjšanje povoza parkljarjev (srnjad, jelenjad in divji prašič), in sicer za 25-30 % na odsekih, opremljenih z zvočnimi odvračali, ter cca 15 % na odsekih, opremljenih s svetlobnimi odvračali.

Svetlobna odvračala so se kot najbolj učinkovita pokazala v tistih delih Slovenije, kjer je največ povožene srnjadi, in kjer gre za ravninsko, odprto krajino. Tam so svetlobna odvračala najbolj vidna, hkrati pa gre za območja, kjer je bilo zaradi izstopajoče problematike opremljenih največ cestnih odsekov, zato so rezultati tudi najbolj reprezentativni. Na uspešnost odvračal vplivajo tako lokalne habitatne in krajinske značilnosti v okolici posameznih odsekov kot tudi različne gostote populacij (ciljnih) vrst parkljarjev. Podrobnejše analize in zaključki bodo mogoči na podlagi monitoringa v naslednjem letu, v katerem bo na podlagi podatkov za dve leti upoštevan tudi medleten vpliv vremenskih in drugih (npr.prehranskih) razmer.

PU Maribor lani prejela 1654 obvestil o povoženju živali

Policijska uprava Maribor je v lanskem letu na številki 113 prejela 1.535 obvestil o povoženju divjadi in 119 obvestil o povoženju ostalih živali. Kot so sporočili, je bilo največ živali  povoženih sredi leta, najmanj pa v zadnji tretjini leta. “Podatki za leto 2020 morda niso povsem primerljivi, saj je bilo v državi v določenih obdobjih leta omejeno gibanje in statistika morda ne izkazuje dejanskega stanja. Opažamo pa, da je nekoliko več povoženj divjadi v času okoli polne lune,” so še sporočili s policijske uprave.

Če imate vozilo zavarovano za primere trčenja z divjadjo, potem je potrebno v primeru trka ali povoženja živali o tem obvestiti policijo na telefonsko številko 113.

“Če imate vozilo zavarovano za primere trčenja z divjadjo, potem je potrebno v primeru trka ali povoženja živali o tem obvestiti policijo na telefonsko številko 113. Dobro je narediti kakšno fotografijo (npr. z mobilnim aparatom) nato pa vozilo, seveda če ni nihče poškodovan, čimprej umaknite z vozišča in zavarujte kraj nesreče,” svetujejo policisti in dodajo: Policistom na številki 113 sporočite, kaj se je zgodilo s povoženo divjadjo. Pomemben podatek je, ali je žival preminula ali pa je poškodovana stekla stran. Glede na to obvestilo bodo policisti na kraj napotili ustrezno osebo, ki bo poskrbela ali za poginulo ali pa za ranjeno žival.”

Za povoženo ali poškodovano žival poskrbi upravljavec lovišča

V primeru trka z divjadjo mora voznik zavarovati mesto nesreče, kar pomeni, da je potrebno na ustrezno razdaljo postaviti varnostni trikotnik, obleči odsevni jopič in poklicati center za obveščanje na številko 112. Če imamo vozilo zavarovano za primere trčenja z divjadjo, potem, kot svetuje Franc Krivec, starešina Lovske družine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, pokličemo na številko 113.

Predstavnik lovske družine gre na kraj dogodka ter odstrani povoženo divjad s tega območja na mrhovišče ali obvesti Veterinarsko upravo RS, ki organizira odvoz kadavra.

Po policijskem postopku bodo policisti, v primeru, da je divjad obležala na ali ob cesti, poklicali center za obveščanje, ki obvesti predstavnike lovske družine o povozu divjadi v njihovem lovišču. Sistem deluje 24 ur. “Predstavnik lovske družine gre na kraj dogodka ter odstrani povoženo divjad s tega območja na mrhovišče ali obvesti Veterinarsko upravo RS, ki organizira odvoz kadavra. Za vsak takšni dogodek se vodi evidenca odvzema divjadi iz lovišča in se upošteva pri realizaciji plana letnega odvzema,” pojasnjuje Franc Krivec.

Lovska družina pokriva območje, za katerega ima podpisano koncesijo

Vsaka lovska družina pokriva območje, za katerega ima podpisano koncesijo. V glavnem so to občinske meje. Ponekod pa se tudi lovišča in občinske meje križajo, vendar so to v glavnem manjša območja ob občinskih mejah.

V lovišču LD Sveti Jurij je najbolj izpostavljena cesta Lenart–Jurovski Dol–Jakob oziroma Zgornja Velka, prav tako cesta Sp. Partinje–Zg. Partinje ter cesta Lenart–Gasteraj–Žitence.”

Naš sogovornik Franc Krivec to pojasni na primeru Lovske družine Sveti Jurij: “Naša lovska družina pokriva območje občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah in meji na občinsko mejo občine Lenart, KS Pernica in KS Jakobski dol v občini Pesnica, KS Velka v občini Šentilj, ter občino Sveta Ana. V lovišču LD Sveti Jurij je najbolj izpostavljena cesta Lenart–Jurovski Dol–Jakob oziroma Zgornja Velka, prav tako cesta Sp. Partinje–Zg. Partinje ter cesta Lenart–Gasteraj–Žitence.”

Čas prihoda na mesto prometne nesreče?  “Čas prihoda na mesto prometne nesreče je odvisen od časa prihoda policije. Predstavnik lovske družine je običajno na mestu nesreče po obvestilu regijskega centra za obveščanje po približno 30 minutah.”

Povožena srnjad predstavlja od 15 do 20 odstotkov načrtovanega odvzema

Franc Krivec še pravi, da je v osrednjih Slovenskih goricah največ povoza pri srnjadi, to je približno od 15 do 20 % načrtovanega odvzema. “Lovske družine imajo v našem nižinskem območju načrtovan odvzem od 100 do 140 srnjadi na leto glede na velikost lovišča. V manjši meri beležimo tudi povoz zajcev, lisic, kun in druge prostoživeče divjadi.” V spomladanskem času je več povoza srnjadi moškega spola (srnjakov), saj si ti zagotavljajo svoj teritorij in izganjajo mlajše, šibkejše primerke vse do prska, to je do meseca avgusta. (Skupnemu preživljanju časa – paritvenemu obdobju med srno in srnjakom, ki traja nekje od druge polovice meseca julija do konca prve polovice avgusta, strokovno pravimo prsk, op.a.).

Lovske družine imajo v našem nižinskem območju načrtovan odvzem od 100 do 140 srnjadi na leto glede na velikost lovišča. 

Krivec nadaljuje, da pa v jesenskem času beležijo povečan povoz srn in mladičev, predvsem ob žetvi koruze, ko izgubijo kritje. Sicer pa kot vzroke povozov omenja nemir v naravi, klateške pse, pohodnike in sprehajalce v naravi ter vožnjo z motornimi kolesi v naravnem okolju. “Vse to prežene divjad iz njihovih dnevnih ali nočnih zavetišč v beg, pri tem pa velikokrat brez opazovanja prečkajo cesto. Žal pogosto prav v času, ko pripelje avtomobil.”

Še nekaj priporočil za voznike

“Danes so že skoraj vse ceste, tudi med polji in gozdovi, asfaltirane. Avtomobilov je vse več in so vse hitrejši. Tempo življenja nas nenehno preganja. Torej, naredili smo vse za sebe. Na naravo, naravno okolje in prostoživeče živali pa pozabili. Zato, naredimo vsaj to, kar je odvisno od nas. Zavedajmo se, da smo mi pristopili z našim načinom življenja v naravno in da je divjad bila že tu, ko še avtomobilov nismo poznali.”

Lastniki psov naj imajo svoje pse v ograjenem prostoru, na sprehodu pa na povodcu in jih naj prosto ne spuščajo v naravo. Ob poginu divjadi od povoza ali napada psov ne gre samo za materialno izgubo upravljavcev lovišča, ampak tudi za muke, ki jih divjad doživlja v bolečinah in strahu.

“Zato vozimo počasi in previdno po cestah ob gozdovih in ob njivah z visoko kulturo, kjer lahko pričakujemo nalet divjadi ob vsakem času in v vsakem obdobju. V nočnem času, ko ne vidimo, kaj se dogaja ob cestah, pa je nalet divjadi možen tudi na odprtem območju,” zaključuje Krivec in dodaja: “Lastniki psov naj imajo svoje pse v ograjenem prostoru, na sprehodu pa na povodcu in jih naj prosto ne spuščajo v naravo. Ob poginu divjadi od povoza ali napada psov ne gre samo za materialno izgubo upravljavcev lovišča, ampak tudi za muke, ki jih divjad doživlja v bolečinah in strahu.”