Univerzalni temeljni dohodek bi bil lahko eden od ukrepov za spopad z revščino. Ideja o tem ni nova, a potrebno bi bilo razdelati določene definicije, kaj tak dohodek sploh pomeni, ugotoviti, katere dosedanje transferje bi lahko nadomestil, kdo vse bi ga prejel in kaj bi to pomenilo za ostale socialne transferje.

Izkušnje  iz časa epidemije Covid-19 so dale nov pospešek razmislekom o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD)  v Sloveniji in drugod po Evropi. Univerzalni temeljni dohodek bi bil namreč lahko eden od ukrepov za spopad z revščino. Ideja o tem ni nova, postaja pa zadnjih deset let vse bolj dodelana. O univerzalnem temeljnem dohodku razmišljajo tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Menijo, da bi moral morebiten UTD delovati tako, da stimulira ljudi k zagotavljanju odgovornosti za lastno socialno varnost. “Biti zaposlen poleg finančne plati pomeni tudi socialno vpetost, razvoj lastnih potencialov in če gledamo širše, se na ta način krepimo in razvijamo kot družba in je ključno za zagotavljanje odzivnega trga dela, ki je ključna prioriteta dela ministra Janeza Ciglerja Kralja,” so pojasnili za Maribor24.si

Razjasniti je potrebno, katere dosedanje transferje bi lahko UTD nadomestil

Kot dodajajo, je lahko naša družba čez noč soočena z izzivi, ki pa jim zgolj z obstoječim sistemi nismo v celoti kos. V danem sistemu univerzalnost v določeni meri zagotavlja kombinacija vseh ukrepov družinske, socialne in davčne politike. “Kako sedaj te sisteme združiti v nov, enoten sistem koncepta UTD, je večji izziv, ki potrebuje tudi širše družbeno soglasje. Potrebno bi bilo razdelati določene definicije, kaj UTD sploh pomeni, ugotoviti, katere dosedanje transferje bi lahko nadomestil in kdo vse bi ga prejel,” so še pojasnili na ministrstvu.

Na ministrstvu premisleki o širšem konceptu UTD potekajo, a konkretizirati s številkami v zvezi s samo uvedbo UTD pa je preuranjeno.

Na ministrstvu torej premisleki o širšem konceptu UTD potekajo, a konkretizirati s številkami v zvezi s samo uvedbo UTD pa je preuranjeno. “V zaključku dodajamo še informacijo, da si je minister Janez Cigler Kralj ob prevzemu mandata zadal cilj, da bi otroški dodatek skušal narediti bolj univerzalen.”

Bi bile druge pravice zaradi UTD ljudem odvzete?

O univerzalnem temeljnem dohodku so pred dnevi razpravljali tudi na virtualni okrogli mizi v okviru Slovenskega sociološkega srečanja 2020, ki so se ga udeležili sodelujoči iz vrst politike in stroke. Čas krize je po besedah predsednice SD Tanje Fajon vedno priložnost za iskanje alternativni rešitev in idej. Univerzalnemu temeljnemu dohodku v SD ne nasprotujejo, a se moramo po besedah Fajonove vprašati, ali bi se morali na njegov račun odpovedati kakšnemu drugemu socialnemu transferju in če, kateremu.

Socialni transferji ob uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka ne bi ukinili, bi jih pa preimenovali. Denarna socialna pomoč ne bi bila odvzeta, ampak skrita v univerzalnem temeljnem dohodu, ki bi bil višji, je dejal sociolog Srečo Dragoš.

Z idejo univerzalnega temeljnega dohodka se dlje časa ukvarjajo tudi v SAB. Po besedah predsednice stranke Alenke Bratušek si želijo, da bi se o tem odprla širša razprava. Dejala je, da so tudi stranke Koalicije ustavnega loka – poleg SAB še SD, Levica in LMŠ – v program zapisale, da se bodo s to idejo resno začele ukvarjati.

Določene stvari so neizvedljive

Na srečanju sta sodelovala tudi profesorica za sociologijo družine na ljubljanski fakulteti za družbene vede Tanja Rener in Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo. Slednji je za STA izpostavil, da se socialni transferji ob uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka ne bi ukinili, bi jih pa preimenovali. Denarna socialna pomoč ne bi bila odvzeta, ampak skrita v univerzalnem temeljnem dohodu, ki bi bil višji, je dejal.

Koordinator Levice Luka Mesec je med pomisleki izpostavil, da si večina univerzalni temeljni dohodek predstavlja tako, da vse ostane, kot je, in sicer da javno zdravstvo ostane javno, šolstvo ostane brezplačno, socialna država takšna kot je, dobimo pa zraven vsi še nekje 300 ali 500 evrov na mesec. Hitro ugotovimo, da je to popolnoma neizvedljivo, je izpostavil. V Levici menijo, da se moramo o univerzalnem temeljnem dohodku pogovarjati kot o univerzalni socialni blazini, pod katero ne moreš pasti ne glede na to, kaj se ti zgodi.

Mesečni temelji dohodek za samozaposlene v času epidemije

PKP5 je sicer zagotovil podporo samozaposlenim, družbenikom-poslovodjem in kmetom in sicer v obliki mesečnega temeljnega dohodka za tiste, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki v letu 2020 padli za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019.

Upošteva se tudi sorazmerni delež mesečnega temeljnega dohodka, v kolikor oseba ni samozaposlena za polni delovni čas. Enako velja za samozaposlene, ki niso poslovali v letu 2019. V tem primeru se primerjajo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki do 12. marca 2020.

Pobuda z uvedbo UTD v celotni EU

Od 25. septembra 2020 se na evropskem strežniku zbirajo tudi podpisi za uvedbo univerzalnega temeljnega prihodja v EU, na ravni celotne Evropske Unije, v okviru Evropske državljanske pobude, ki jo je odobrila Evropska komisija. Cilj je uvesti univerzalni temeljni dohodek v celotni EU, kar bi vsaki osebi zagotovilo materialno osnovo in možnost za sodelovanje v družbi kot del njene gospodarske politike.

Piratska stranka kot koordinatorica zbiranja podpisov v Sloveniji je po manj kot dveh mesecih zbrala potrebno ciljno slovensko kvoto. Do potrebnega milijona podpisov iz vsaj sedmih članic EU pa je še daleč.

Pobudniki od Komisije zahtevajo, da pripravi predlog o univerzalnem temeljnem dohodku v celotni EU, ki zmanjšuje regionalne razlike za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU.
“S tem bi uresničili cilj skupne izjave Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske Komisije iz leta 2017, da bodo EU in njene države članice podpirale tudi učinkovite, trajnostne in pravične sisteme socialne zaščite, s katerimi se bo zajamčil univerzalni temeljni dohodek za preprečevanje neenakosti,” še navajajo.

Celotno besedilo pobude je na voljo na tej povezavi, na spletnem naslovu v registru Evropske komisije.

Slovenija prva od sodelujočih v EU država z doseženo kvoto

Piratska stranka je kot nacionalna koordinatorica v okviru akcije te dni zbrala dovolj podpisov, Slovenija pa je s tem postala prva od sodelujočih držav v EU z doseženo kvoto, so poudarili v zunajparlamentarni stranki.

Pojasnili so, da države, ki so Sloveniji po zbranih podpisih najbližje, to so Nemčija, Grčija, Madžarska in Španija, do zdaj niso uspele doseči niti tretjine potrebne kvote, za to pa imajo na voljo še 10 mesecev. Zbiranje bo namreč trajalo do septembra 2021, do potrebnega milijona podpisov pa je še daleč, so opozorili.

Zasluge za uspešnost pobude v Sloveniji v Piratski stranki pripisujejo angažmaju slovenske skupnosti, ki že leta osvešča javnost o ideji UTD. Pohvalili so tudi vse, ki so jim pri deljenju pobude pomagali, saj so podpise zaradi epidemioloških razmer zbirali povsem elektronsko. Univerzalni temeljni dohodek na ravni celotne EU bi po mnenju pobudnikov evropskim državljanom zagotovil določen znesek, s katerim bi lahko krili svoje mesečne stroške in ga brezpogojno prejemali kjerkoli v EU.

Univerzalni temeljni dohodek na ravni EU je v pobudi opredeljen z naslednjimi štirimi merili:

Univerzalen: UTD se plača vsem brez ocene materialnega položaja. Ni pogojen z omejitvami prihodka, prihrankov ali lastnine. Vsakdo je ne glede na starost, poreklo, državljanstvo, prebivališče, poklic itd. upravičen do te dodelitve. Zato se zavzemamo za zajamčeni in univerzalni temeljni dohodek po vsej EU.

Individualen: Vsakdo – vsaka ženska, moški ali otrok – ima pravico do UTD na individualni osnovi, ker je to edini način, da se zagotovi zasebnost in prepreči nadzor nad drugimi posamezniki. UTD ni odvisen od zakonskega stanu, zunajzakonske skupnosti ali sestave gospodinjstva niti od dohodka ali lastnine drugih članov gospodinjstva ali družine. Posameznikom tako omogoča, da sprejemajo svoje odločitve.

Od 25. septembra 2020 se na evropskem strežniku zbirajo tudi podpisi za uvedbo univerzalnega temeljnega prihodja v EU, na ravni celotne Evropske Unije, v okviru Evropske državljanske pobude, ki jo je odobrila Evropska komisija. Cilj je uvesti univerzalni temeljni dohodek v celotni EU, kar bi vsaki osebi zagotovilo materialno osnovo in možnost za sodelovanje v družbi kot del njene gospodarske politike.

Brezpogojen: UTD kot človekova in pravna pravica ni odvisen od nobenih predpogojev, kot so obveznost do sprejetja plačane zaposlitve, izkazovanje pripravljenosti za delo, vključenost v javna dela ali vedenje v skladu s spolno vlogo.

Dovolj visok: Znesek mora zagotavljati dostojen življenjski standard, ki ustreza družbenim in kulturnim standardom družbe v zadevni državi. Preprečevati mora materialno pomanjkanje in zagotavljati možnost družbene participacije. To pomeni, da mora znesek UTD presegati vsaj prag tveganja revščine v skladu s standardi EU, kar ustreza 60 odstotkov t. i. nacionalne mediane neto ekvivalentnega dohodka. V državah, kjer ima večina ljudi nizke dohodke in je zato mediana dohodka nizka, je treba za določitev zneska osnovnega dohodka uporabiti alternativno referenčno vrednost (npr. košarico blaga in storitev), da se zagotovi dostojno življenje, materialna varnost in polna družbena participacija.

Za zmanjševanje regionalnih razlik v EU

Z univerzalnim temeljnim dohodkom bi povečali posameznikovo svobodo in končali stigmatizacijo prejemnikov kakršnekoli oblike državne pomoči. EU bi ga lahko izkoristila tudi za zmanjševanje regionalnih razlik in kot korak k vzpostavitvi socialne unije, so še prepričani pobudniki.

Z univerzalnim temeljnim dohodkom bi povečali posameznikovo svobodo in končali stigmatizacijo prejemnikov kakršnekoli oblike državne pomoči.

Kot poudarjajo, “cilj pobude ni zagovarjanje že vnaprej pripravljenega modela UTD, temveč želijo z orodjem neposredne demokracije, ki ga je v evropski prostor vnesla lizbonska pogodba, Evropsko komisijo kot predlagateljico zakonodaje EU pripraviti do tega, da svoje vire nameni analizi in pripravi predloga izvedljivega vseevropskega UTD.”

Če bo pobuda uspešna, jo bo komisija analizirala in se nanjo odzvala. V Bruslju se lahko odločijo, da bodo zahtevo upoštevali in pripravili zakonodajni predlog ali ne. V obeh primerih pa morajo svojo odločitev obrazložiti.