Čeprav nasveti o tem, kako prepoznati in obvladati stres ter kako se posvetiti sebi in svojemu duševnemu zdravju, dežujejo od vsepovsod, dejanska slika kaže, da se s stresom sooča skoraj vsak tretji Slovenec. Vsak dan.

Že raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je štiri leta nazaj pokazala, da približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije zelo pogosto, celo vsakodnevno doživlja stres ter ga le s težavo obvladuje, hkrati pa so raziskovalci takrat opozorili na spiralo številnih bolezni in motenj, ki jih stres s seboj prinaša. Vse več je tudi takih, ki stres pripisujejo obremenitvam na delovnem mestu ter slabim odnosom s sodelavci, med vzroki pa se najdejo tudi problemi v družini, slabi materialni pogoji in osamljenost. Nekoliko zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da je bilo nekaj let nazaj pri več kot petini slovenskih prebivalcev (22,6 %) prisotno tvegano stresno vedenje, kar pomeni, da so stres občutili vsakodnevno, hkrati pa so ga težko obvladovali.

Četrtina bolniških odsotnosti zaradi stresa

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ugotavlja, da je stres na delovnem mestu takoj za bolečinami v hrbtenici druga najpogostejša težava, s katero se soočajo evropski delavci, prizadene pa jih nekaj manj kot tretjino.

Tako evropske kot slovenske institucije zato v veliki meri spodbujajo delodajalce, da ne pozabijo na duševno zdravje svojih zaposlenih. Posledice stresa namreč niso enoznačne.

Hkrati stres predstavlja več kot četrtino odsotnosti z dela, ki trajajo dva tedna ali dlje, taka odsotnost pa po eni od starejših raziskav države članice stane okrog 20 milijard evrov letno. Stres namreč ni le »stres«, kot pogovorno rečemo, kadar smo nekoliko napeti, ampak lahko privede do hujših bolezenskih stanj, kot so depresija, živčnost, kronična utrujenost ter bolezni srca. Vse to vodi do slabše produktivnosti, kreativnosti in posledično konkurenčnosti.

Stres in izgorelost dvigata prah – pa res?

»Zdi, da se, da sta stres na delovnem mestu in izgorelost v porastu. Vendar pa ob tej oceni moramo upoštevati, da smo o omenjenih tematikah tudi bolje ozaveščeni in o tem prej poročamo. Izraz izgorelost pa uporabljamo tudi za vse občutke izčrpanosti po delu, ki so do neke mere običajni in sami po sebi še ne pomenijo izgorelosti,« pojasni dr. Sara Tement iz Oddelka za psihologijo mariborske Filozofske fakultete, dodatno težavo pa predstavlja tudi neenotna metodologija, ki se iz leta v leto spreminja, zato sprememb na področju izgorelosti ni nujno mogoče pripisati porastu ali zmanjšanju pojava.

»Tudi sama opredelitev izgorelosti je problematična, ker stanje raziskav ne dopušča enotnega mnenja glede tega, ali je izgorelost poklicna bolezen, ki je resnično ločena od drugih težav na področju duševnega zdravja (denimo depresije).

»V luči tega je razumljiv tudi podatek, da nekje 27 % zaposlenih (v različnih državah članicah EU) poroča, da občutijo stres pri delu večino svojega delovnega časa,« pove dr. Sara Tement z Oddelka za psihologijo FF UM.

Navedeno je nedavno tudi potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je opozorila, da izgorelost zaenkrat nima statusa bolezni v Mednarodni klasifikaciji bolezni in je umeščena v kategorijo stanj, zaradi katerih se ljudje obrnejo po zdravniško pomoč,« še doda dr. Tementova in pojasni, da je Svetovna zdravstvena organizacija nedavno opozorila, da je pojav izgorelosti tesno povezan s službo.

Skoraj tretjina redno doživlja stres

Pa vendar nekatere evropske statistike kažejo, da o določenih težavah v povezavi s službo poroča veliko število oseb. »Med delovno skupino strokovnjakov je denimo skoraj 30% zaposlenih redno zaskrbljenih in pod stresom zaradi dela tudi v času, ko ne delajo,« razloži dr. Sara Tement ter nadaljuje: »V eni zadnjih raziskav evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, v katero je bilo vključenih 31 evropskih držav, je najmanj 40% zaposlenih poročalo, da njihove delovne organizacije slabo upravljajo s stresom na delovnem mestu.

»Med delovno skupino strokovnjakov je denimo skoraj 30% zaposlenih redno zaskrbljenih in pod stresom zaradi dela tudi v času, ko ne delajo,« razloži dr. Sara Tement.

V luči tega je razumljiv tudi podatek, da nekje 27 % zaposlenih (v različnih državah članicah EU) poroča, da občutijo stres pri delu večino svojega delovnega časa.«

Preveč dela, negotovost na trgu dela …

Oddelek za psihologijo mariborske Filozofske fakultete se med drugim ukvarja tudi s preučevanjem vpliva različnih delovnih dejavnikov, ki so povezani s počutjem na delovnem mestu. Tako preučujejo stres, izgorelost, delovno motivacijo … »Pričakovano ugotavljamo, da se predvsem prevelika količina dela, časovni pritiski, čustvene obremenitve (tj. naporne interakcije, situacije pri delu, ki se nas čustveno dotaknejo), pomanjkanje opore sodelavcev in vodilnih ter avtonomije povezujejo s slabšim počutjem in motivacijo,« izsledke povzame dr. Tementova.

Kot pove raziskovalka Oddelka za psihologijo, nikakor ne smemo pozabiti na obremenitve, ki vse bolj aktualne postajajo predvsem v zadnjih letih. »Negotovost glede zaposlitve, zahteva po nenehni dosegljivosti in odzivnosti (npr. preko e-pošte ali telefona) in vse večja intenzivnost delovnih procesov (tj. vedno več delovnih nalog na dano časovno enoto skozi čas) pomembno določajo počutje, zdravje in učinkovitost zaposlenih,« opozori.

Stres v porastu tudi med mladimi

Slednje potrjujejo tudi izsledki raziskovalne ekipe Oddelka za sociologijo FF UM. V nedavni raziskavi Mladina 2018 so namreč zaznali porast stresa med slovenskimi mladimi, ti pa so svoje občutke povezovali predvsem z negotovo, prekarno situacijo na trgu. Tako je kar 18 % anketiranih mladih povedalo, da stres občutijo večino dni v tednu, medtem ko je bila ta številka v letu 2013 zgolj 6 %. Kot enega glavnih dejavnikov stresa so raziskovalci zaznali tudi uporabo sodobnih informacijskih tehnologij.