Agencija republike Slovenije za okolje je pripravila novo karto potresne nevarnosti Slovenije, kjer so upoštevali spremembe zadnjih dvajsetih let ter nove parametre, ki vplivajo na nastanek potresov. V zadnjem mesecu so se pri nas tla kar nekajkrat zatresla. Merilni inštrumenti ARSA so v decembru zaznali kar 134 potresnih sunkov, med njimi je bilo trideset takih, ki so jih zaznali tudi posamezniki. Pred nekaj dnevi smo zabeležili tudi dva potresa na Štajerskem, ki sicer ne sodi med potresno najbolj dejavne dele Slovenije.

Včeraj je minilo natanko leto dni, ko so se tla močno zatresla na Hrvaškem, natančneje v kraju Petrinje. Dva potresa sta terjala ogromno gmotne škode in tudi življenja. Pri Agenciji za okolje smo preverili, kaj vpliva na potres in kakšna je potresna nevarnost pri nas.

Zakaj prihaja do potresov?

Na potrese pravzaprav ne vpliva nič drugega, kot potresi med sabo, preprosto pojasni seizmolog Mladen Živčić: »Afriška plošča se počasi premika proti severu, mi smo na evrazijski plošči, ki ji je na poti in potem pride do trka tektonskih plošč. Na področjih, kjer pride do trka, so tudi potresi. Gre za tektoniko plošč, za katero smo trenutno prepričani, da drži.”

Pred natanko letom dni sta se v Petrinji zgodila dva potresa, trenutno pa so tla izredno aktivna na grških otokih: “Grški potresi so malce predaleč, ta v Petrinji bi lahko vplival tudi na tektonske premike pri nas,” ocenjuje Živčić.

Na podlagi geoloških struktur in tektonskih razmerij na nekem ozemlju raziščemo v katerih področjih se potresi lahko dogajajo in kako močni so lahko na nekem določenem področju.

Potresa se časovno žal ne da napovedati, glede na tektonska razmerja pa je mogoče napovedati verjetnost in jakost, glede na lokacijo: “Na podlagi geoloških struktur in tektonskih razmerij na nekem ozemlju raziščemo v katerih področjih se potresi lahko dogajajo in kako močni so lahko na nekem določenem področju.”

Potres je mogoče tudi umetno povzročiti

Potrese je mogoče tudi umetno izzvati, kar je tema tako imenovanih “teorij zarot”.  Naš sogovornik ocenjuje, da pri potresih, ki smo jim bili priča pred kratkim, ni šlo za umetno povzročene, čeprav za to obstaja več načinov: “Seveda so potresi lahko tudi umetni. Povzročiti se jih da na več načinov, vprašanje pa je s kakimi instrumenti in kdo to lahko naredi. Poznamo eksperimente denimo v Švici, ko so na določenem področju, kjer se lahko pojavljajo potresi, s tekočinami sprožili potrese. Gre za eksperiment, ko v bližino postaviš inštrumente in meriš, kaj se dogaja. Potrese lahko delamo tudi v laboratorijih, vendar tu ne gre za potres, kot se je pripetil recimo v Petrinji.”

Seveda so potresi lahko tudi umetni. Povzročiti se jih da na več načinov, vprašanje pa je s kakimi instrumenti in kdo to lahko naredi. Poznamo eksperimente denimo v Švici, ko so na določenem področju, kjer se lahko pojavljajo potresi, s tekočinami sprožili potrese.

Pri nas so potresi v globini do 20 kilometrov, večinoma med 5 in 15 kilometrov pod površjem. Po močnejši potresni aktivnosti seizmologi opravilo oceno stanja. Najbolj nevarna območja so označena tudi na novem zemljevidu potresne nevarnosti, ki so ga pred nedavnim izdelali na podlagi izračunov in modeliranja potresov zaradi naravnega vzroka.

Posodobljena karta upošteva nove parametre

Nova karta potresne nevarnosti sicer še ni uradni dokument, seizmologi pa so jo izdelali, ker so v preteklih dvajsetih letih od izdelave uradne karte potresne nevarnosti Slovenije  pridobili številne nove seizmološke in geološko-tektonske podatke, modele in relacije, posodobljene so tudi metode ocenjevanja parametrov.

Pomemben vpliv na izračun karte potresne nevarnosti ima model pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od nadžarišča potresa, pojasnjujejo na Arsu, prvič doslej so v izračunu slovenske karte upoštevali aktivne prelome in prelomne izvore, ki so jih opredelili strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije, pri izračunih pa so upoštevali tudi posodobitve evropske katre ter potresno aktivnost v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih.

 

“Kot pod dežnikom niste ogroženi od dežja, tako v varni stavbi ni ogroženosti od potresa”

Potresni sunki pri nas praviloma niso močni, zato tudi ni razloga za pretiran strah, pojasnjuje seizmolog, ki pa poudarja, da se oni ukvarjajo z nevarnostjo potresov in ne z ogroženostjo: “Ta zavisi od stavbe, kjer se v času potresa nahajate. V kolikor ste v dobro zgrajeni stavbi, vas potresa ne rabi biti strah. Kot pod dežnikom niste ogroženi od dežja, tako v varni stavbi ni ogroženosti od potresa,« še pojasnjuje.

Najhujši potres v Sloveniji je bil leta 1511, poljudno mu pravimo Idrijski potres, četudi središče ni bilo prav tam, temveč bolj v smeri proti Italiji. Zgodil se je na idrijskem prelomu, na globini 15 km, kjer je prelom, ki lahko zgenerira najmočnejše potrese pri nas. Intenziteta je bila X. stopnje.

“Nobenemu delu Slovenije glede potresov ni prizanešeno. Vprašanje je le, kako pogosto se dogajajo in kako močni so. Na ta način opredelimo nevarnost,” pojasni Živčić.

Najhujši potres v Sloveniji se je zgodil leta 1511. Z ocenjeno magnitudo 6,9 je primerljiv z velikim koroškim potresom, a s še višjo maksimalno intenziteto. Povsem je porušil številne gradove, med njimi Smledniškega in Blejskega, v Škofji Loki pa vse kamnite stavbe. Takrat je potres terjal mnoge žrtve, po grobih ocenah naj bi zahteval 3000 smrtnih žrtev, nekateri menijo, da je bilo žrtev kar nekajkrat toliko. Dejstvo, da je tak potres pri nas že bil, je dovolj zgovorno, da dopušča verjetnost, da se bo nekoč ponovil.

Strese nas lahko jutri ali čez več sto let

Glede na prelome, ki jih je najti povsod po Sloveniji, je realno pričakovati tudi kakega od močnejših potresov, kot ga ne pomnimo. Močni potresi se pri nas pojavljajo razmeroma redko, kar je po eni strani dobro, po drugi pa zavajajoče, kajti ustvari lažen občutek, da se močan potres pri nas ne more ponoviti.

Aktivnost prelomov na Štajerskem je trenutno bistveno manjša, premiki so bolj počasni, skladno s tem se potresi dogajajo bolj poredko in njihova moč je šibkejša kot drugod po Sloveniji, denimo v severozahodu. Ker časovno potresa ni mogoče opredeliti, je potrebno biti nanj zmeraj pripravljen.

Najmočnejši potresi (tudi magnitude več kot 7) v Sloveniji so možni ob Idrijskem in Savskem prelomu, pojasni Živčić: “Epicenter potresa je lahko kjerkoli vzdolž preloma. Morate vedeti, da pri takih močnih potresih epicenter označuje točko na površju nad točko v notranjosti v kateri se je potres začel. Tako močan potres potem nastane v prostoru več deset kilometrov vzdolž preloma.”