Javno agencijo za raziskovalno dejavnost bo naslednjih pet let vodil dr. Robert Repnik, prodekan mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko. Svojo pozornost bo usmerjal v poenostavitve in digitalizacijo procesov. Odgovoril je na vprašanja glede financiranja raziskovalnih programov v času covida-19, o programu Mladi raziskovalci, o projektu ciljnih raziskovalnih programov, …

dr. Robert Repnik

Vlada Republike Slovenije je prodekana mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko prof. dr. Roberta Repnika na predlog Upravnega odbora ARRS, ki ga je prepoznal kot najbolj strokovno usposobljenega kandidata, imenovala za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za petletni mandat do 29. 10. 2025.

Katere cilje v povezavi z agencijo ste navedli v svojem programu?

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ali krajše ARRS, opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.

V smislu zagotavljanja nemotenega opravljanja teh nalog ter morebitnih izboljšav nameravam z ekipo sodelavcev iz ARRS usmerjati svojo pozornost v poenostavitve in digitalizacijo procesov ter optimizacijo portfelja instrumentov agencije.

V smislu zagotavljanja nemotenega opravljanja teh nalog ter morebitnih izboljšav nameravam z ekipo sodelavcev iz ARRS usmerjati svojo pozornost v poenostavitve in digitalizacijo procesov ter optimizacijo portfelja instrumentov agencije. Namen aktivnosti je zmanjšati administriranje in s tem izkoristiti notranje rezerve, izboljšati zagotavljanje kakovosti v procesih oziroma zmanjšati tveganja ter približati izvajanje instrumentov stabilnega financiranja novim rešitvam.

Pred dnevi je agencija objavila rezultate Javnega poziva za oddajo prijav za povečanje financiranja raziskovalnih programov v zvezi s pandemijo COVID-19. Kdo so bili upravičenci dodatnih sredstev in za katere programe?

V začetku junija je agencija objavila tematski javni poziv, namenjen dodatnemu financiranju raziskovalnih programov za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Namen poziva je spodbujanje razvoja novih spoznanj, ki bodo pripomogla k obvladovanju, zdravljenju in preprečevanju koronavirusne bolezni 19.
Prijava za dodatno financiranje raziskovalnega programa, h kateri je bil prijavitelj dolžan priložiti program dela za dodatna sredstva, je bila mogoča na eni od petih tematik javnega poziva:
• Epidemiološki, bazični in klinični aspekti SARS-CoV-2, COVID-19 in pridruženih bolezni
• Diagnostični, terapevtski in preventivni pristopi pri obvladovanju COVID-19
• Empirične raziskave in modeliranje obnašanja ljudi ob ukrepih omejevanja stikov
• Primerjalna analiza kriznih strategij, politik in ukrepov oblasti v odzivu na pandemijo COVID-19 ter njihovih rezultatov v evropskih državah in globalno
• Etične, pravne in druge družbene dimenzije poseganja v človekove pravice in temeljne svoboščine ter problemi sorazmernosti njihovega omejevanja glede na različne nevarnosti in grožnje v okviru pandemije COVID-19, glede na izjavljene cilje in pričakovane rezultate ter glede na dejanske posledice

Na podlagi izvedenega postopka ocenjevanja prijav in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev so do dodatnega financiranja raziskovalnega programa upravičene raziskovalne organizacije, ki so navedene na spletni strani ARRS.

Kako lahko agencija sicer pripomore k ublažitvi posledic covida znanstvenoraziskovalnim institucijam ali podjetjem?

Agencija je ob izbruhu pandemije COVID-10 poleg povečanja financiranja raziskovalnim programom v zvezi s pandemijo COVID-19 pristopila tudi k skupnemu namenskemu razpisu v okviru vodilne agencije FWF s partnerji za sofinanciranje mednarodnih raziskav na temo SARS-CoV-2/COVID-19 na vseh raziskovalnih področjih. V okviru izvajanja tekočih instrumentov je agencija tudi podaljšala izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se jim financiranje izteče z letom 2020, za eno leto; nadalje za eno leto podaljšala rok za nakupe raziskovalne opreme za Paketa 17 in 18 ter za eno leto podaljšala izvajanje bilateralnih projektov z ZDA in Rusijo.

Več podrobnosti na: Kako ARRS naslavlja pandemijo COVID-19?

V okviru izvajanja tekočih instrumentov je agencija tudi podaljšala izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se jim financiranje izteče z letom 2020, za eno leto; nadalje za eno leto podaljšala rok za nakupe raziskovalne opreme za Paketa 17 in 18 ter za eno leto podaljšala izvajanje bilateralnih projektov z ZDA in Rusijo.

Prav tako je agencija tudi na področju namenske porabe sredstev omogočila raziskovalnim organizacijam dodatne možne prenose sredstev, ki bi morebiti ostala delno neporabljena zaradi okoliščin, povezanih s pandemijo Covid 19, v prihodnje leto. Prav tako tudi kot upravičene stroške določenih raziskav priznava tudi stroške, ki bi nastali za člane skupin iz naslova plač zaradi odsotnosti, povezanih s pandemijo COVID-19, in so strošek delodajalca (npr. zagotavljanje varstva otrok, karantena, preventivna izolacija, itd), in sicer v sorazmernem delu, če refundacija iz drugih proračunskih virov ni možna in je to strošek delodajalca.

Podrobneje:

Kakšen je danes status in kakšna prihodnost programa Mladi raziskovalci?

Program Mladi raziskovalci je pomemben ukrep raziskovalne politike na področju razvoja kadrov, saj spodbuja kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin in prispeva k dotoku svežih idej in pristopov.  Med letoma 1985 in 2020 se je v okviru programa usposabljalo že več kot 8000 mladih raziskovalcev, lansko leto pa smo za njegovo izvajanje namenili 11,9 % celotnega proračuna agencije. V letošnjem letu je agencija razpisala 230 mentorskih mest mladim raziskovalcem. Glavnina mladih raziskovalcev, ki so jih raziskovalne organizacije izbrale, je že začela z usposabljanjem.

V letošnjem letu je agencija razpisala 230 mentorskih mest mladim raziskovalcem.

Program želimo ohraniti in razvijati tudi v bodoče, saj predstavlja pomemben vir visoko izobraženih in motiviranih zaposlenih z velikim potencialom za gospodarstvo in druga družbena področja.

Projekt ciljnih raziskovalnih programov poteka že več let. Katere teme se sofinancirajo in v kakšnem deležu?

Agencija sofinancira Ciljne raziskovalne programe (CRP) kot sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju raziskovalno-razvojnih projektov na posameznih področjih javnega interesa. Projekti se izbirajo z javnimi razpisi, podlago zanje pa tvorijo usmeritve, ki jih na podlagi predlogov prednostnih tem, posredovanih iz ministrstev in drugih državnih organov, oblikuje ministrstvo, pristojno za znanost.

V letošnjem letu je tako agencija med drugim izvedla razpis za projekt CRP z naslovom Zagotovimo.si hrano za jutri, pri katerem je bil poudarek na prehranski varnosti Slovenije, konkurenčnosti proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri in razvoju podeželja. Prav tako smo izvedli že omenjeni razpis CRP COVID-19, s katerim smo v sodelovanju s pristojnima ministrstvoma (Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo) prispevali k raziskavam na omenjenih tematskih področjih s ciljem podpore odločanju sektorskim politikam.

V letošnjem letu je tako agencija med drugim izvedla razpis za projekt CRP z naslovom Zagotovimo.si hrano za jutri, pri katerem je bil poudarek na prehranski varnosti Slovenije, konkurenčnosti proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov, trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri in razvoju podeželja.

Projekte CRP sofinancirajo agencija in drugi udeleženci (ministrstva in drugi državni organi), pri čemer delež sredstev agencije praviloma ne presega 50-odstotnega deleža celotne vrednosti projekta.

Pred dnevi je mariborska univerza podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (RIUM) v vrednosti 29 milijonov evrov. Kakšno opremo imajo raziskovalci danes na voljo na slovenskih univerzah? V kolikšni meri so oprema in raziskave na voljo potrebam gospodarstva oz. uporabnim raziskavam?

Prizadevamo si, da je slovenskim raziskovalkam in raziskovalcem na voljo oprema, ki jo potrebujejo za vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo in dosežke, seveda pa so proračunska sredstva vedno omejena. Agencija tako sofinancira nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost znaša najmanj 50.000 evrov za naravoslovje, najmanj 20.000 evrov za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 evrov za humanistiko in družboslovje. Na razpis se lahko prijavijo javni raziskovalni zavodi, univerze in drugi javni zavodi, ki izvajajo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov oziroma infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.

Agencija tako sofinancira nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost znaša najmanj 50.000 evrov za naravoslovje, najmanj 20.000 evrov za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 evrov za humanistiko in družboslovje.

Izbrani prijavitelj mora pod najugodnejšimi pogoji nuditi dostop do tako kupljene raziskovalne opreme in povezanih storitev vsem zainteresiranim raziskovalnim organizacijam, če jih te potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov, ki so (so)financirani s sredstvi državnega proračuna.
Prav tako mora na svojih spletnih straneh to raziskovalno opremo predstaviti ter javnost obveščati o razpoložljivosti (pogojih dostopa) in ceni za uporabo. Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala agencija iz državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS.

Ste izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM. Kako bi ocenili položaj vaše fakultete glede možnosti raziskovalnega dela in povezovanja z gospodarstvom?

Obilo kvalitetnega dela je že bilo storjenega, veliko ga ravnokar poteka, a menim, da je priložnosti še veliko. Opažam vidne napredke nekaterih slovenskih raziskovalnih institucij, tudi Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Določene napredke pa je mogoče opaziti tudi v gospodarstvu, saj ocenjujem, da je prišlo obdobje, v katerem bi v korist vseh bilo smiselno intenzivirati znanstveno-raziskovalna ter razvojno-strokovna sodelovanja.

Kaj bi danes svetovali študentom? Kako naj vstopijo na pot raziskovalca?

Študentkam in študentom svetujem, da naj so pogumni, radovedni, vedoželjni in resnicoljubni. Naj zaupajo svojim mentoricam in mentorjem. Naj bodo potrpežljivi, marljivi, inovativni in iskrivi ter da naj se odločajo na podlagi dejstev, pri čemer naj kritično razmišljajo na vsakem koraku. Z dvomi smo se občasno soočali vsi na tej poti, ampak je potrebno vztrajati.