Sveta Urša nam je nakazala, da bo jesen lepa. Zato je časa za urejanje vrtov, gredic in korit še nekaj. A praznik vseh svetih, ki ga bomo letos zaznamovali nekoliko drugače, pa je pred vrati.

Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je glede tega pojasnila: »V sosednjih državah, pa tudi naši vrtnarji že nekaj let opozarjajo, da so tudi grobovi poslednji vrtički in da je smiselno, da jih kot take tudi obravnavamo. To pa pomeni, da bi se z grobov v največji možni meri umaknili beton, marmor, kamen.  Tako bodo grobovi res postali vrtički v malem,  polni rastlin. Tako urejajo grobove že dolgo v tujini, k nam pa ti trendi prihajajo z veliko  zamudo. Večji del groba preraščajo pokrovne trajnice, tako da z pleveli zaradi tega ni nič več dela. Mnogi se namreč najbolj bojijo tega. Zadeva je tudi cenejša, ker je zemlja pokrita z zeleno odejo, je tudi zalivanja veliko manj. Razmislite.«

Kaj torej pomeni tako zasajevanje?

»Na grobu, običajno nekje ob spomeniku, zasadimo neko rastlino, ki bo vlekla poglede. To je običajno eden izmed nizkih grmov ali povešavih dreves, ki imajo še dodatno simboliko. Glede na to, da se na naših vrtovih vidi preveč iglavcev, na to pogosto opozarjam, pa so na  grobovih so celo zaželjeni. Zelo lepo pašejo na grobove tudi povešujoče oblike dreves, saj nekako napeljujejo na to, da gre za kraj žalovanja. Povešujoče oblike tudi nikoli ne bodo prerasle željene višine.”

Na grobu, običajno nekje ob spomeniku, zasadimo neko rastlino, ki bo vlekla poglede. To je običajno eden izmed nizkih grmov ali povešavih dreves, ki imajo še dodatno simboliko.

“Iglavci pa so tako počasi rastoči, še dodatno pa lahko njihovo rast upočasnjujemo z rezjo. Da ne bo prehudih napak zdaj, ko ste to prebrali. Iglavcev z izjemami, ne obrezujemo kar tako, kakor listavce. Spomladi, ko poženejo nove poganjke, ki jih lepo vidimo in ločimo od starih, samo mladi del okrajšamo nekje do največ 60 %. Mladice mora biti ob tem še vedno svetlejša od starega dela veje”, odgovarja Miša Pušenjak.

Ob tej glavni rastlini, višjem grmu ali drevesu, zasadimo še dva grma okrogle ali kakšne druge oblike, da bo ta glavna točka groba zanimiva. Glavna točka groba je lahko tudi okrasna trava. Vsaj 2/3 groba nato zavzemajo plazeče trajnice. To so lahko grmi, lahko pa nizke grmičaste trajnice. Samo 30 % površine pa naj zavzemajo sezonske zasaditve, enoletnice. Grob je tako posajen kot lepa, okrasna gredica nekje pri hiši. Lahko pa je deloma tudi takšen, ki označuje značaj pokojnika, na primer skalnjak, če je bil planinec in podobno. Grob najbolj znane slovenske vrtnarke Ruth Podgornik je en sam skalnjak. Celo njeno ime je zapisano na naravni skali.  Seveda pa je prav, da si vsak zasadi grob tako, kot mu je najbolj všeč.

Jesenske lepotice

Seveda pa je vedno najlepši tisti del groba, kjer rastejo sezonske rastline. Zdaj v jeseni so to jesenske lepotice. »Pred leti, ko se še ni poznala kriza, so nam vrtnarji ponujali veliko  večje število rastlin  za jesenske zasaditve. Še vedno pa niste omejeni samo na sajenje mačeh in vres. To velja tako za sajenje na gredice, kakor na grobove in seveda tudi v korita in posode. Veseli me, da vas je že veliko  ugotovilo in spoznalo, da so drobnocvetne mačehe veliko  bolj odporne od tistih velikih. Zato za sajenje na izpostavljenih legah, to pa so tudi lonci in posode, izberite rajši te. V posodah so namreč veliko  bolj mrazu izpostavljene tudi korenine, tukaj se včasih pojavi težava. Pa še nekaj, seveda je potrebno korita in posode pozimi tudi občasno zaliti. Seveda ne tako pogosto, kakor poleti, v primeru suhe zime, pa tudi takrat, ko je zemlja dalj časa zamrznjena, pa je zalivanje potrebno.«

Veseli me, da vas je že veliko  ugotovilo in spoznalo, da so drobnocvetne mačehe veliko  bolj odporne od tistih velikih. Zato za sajenje na izpostavljenih legah, to pa so tudi lonci in posode, izberite rajši te. V posodah so namreč veliko  bolj mrazu izpostavljene tudi korenine, tukaj se včasih pojavi težava.

Pušenjakova ob tem še dodaja, da so poleg drobno cvetnih, takih s srednjimi cvetovi in klasičnih, velikocvetnih mačeh na voljo tudi povešujoče (plazeče) vrste mačeh. Na grobovih se lepo razrastejo in pokrijejo površino, v koritih pa se seveda prevesijo preko posod.  Da bodo zasaditve zanimive, nekaj posebnega in vašega, mačehe kombiniramo z različnimi drugimi rastlinami.

»Kot kaže, so letos spet zelo popularne vrese. Najdemo jih v različnih oblikah, cvetoče in necvetoče,  že v lanskem letu se je pojavila tudi povešava vresa, necvetoče imajo različne barve in višine poganjkov, tudi take, polprevešene sem letos našla. Skratka, tudi med vresami obstaja velika pestrost.«

Ob teh klasičnih cvetočih rastlinah pa se med vrtnarji pojavlja še veliko drugih, ene prezimijo, druge ne. Tudi ciklame sodijo med njih. Zdržijo dolgo v zimo, spomladi pa kar na isto mesto posadimo primule in imamo spomladansko osveženo gredico ali posodo.

Cvetoč del nasada kombiniramo z zimzelenimi rastlinami

Predvsem pa se odločite v zasaditvah tudi za dodatek zelenja, še pravi Pušenjakova.:»Kakšen šaš, ki pozimi ne zmrzne in se listje ne posuši, je res lepa popestritev jesenskih nasadov. Tudi okrasne  trave so lepe, a pri njih se listje pozimi posuši. Zato v koritih lahko brez težav pustite poleti posajene trave, lepe bodo tudi suhe, pozimi, spomladi  jih lahko popestrite tudi s trobenticami. Kljub temu pa so šaši seveda v prednosti, saj barvo listja obdržijo. Vse te rastline  potem spomladi  posadimo  seveda na okrasne gredice.  Potem so zelo zanimive tudi druge trajnice, kot je navadni bršljan, listje je lahko zeleno ali pisano, tudi vinko pogosto uporabimo kot povešavo rastlino v okrasnih koritih, potem pa jo kot pokrovno rastlino  sadimo na gredice v senci ali pod drevesi, kjer trava nikoli ne bo lepo uspevala.”

Kakšen šaš, ki pozimi ne zmrzne in se listje ne posuši, je res lepa popestritev jesenskih nasadov. Tudi okrasne  trave so lepe, a pri njih se listje pozimi posuši. Zato v koritih lahko brez težav pustite poleti posajene trave, lepe bodo tudi suhe, pozimi, spomladi  jih lahko popestrite tudi s trobenticami.

V zadnjih letih pa se pogosto uporabljajo tudi hojhere, iskrivke s svojim resnično zelo lepo obarvanim listjem v mnogih odtenkih sive, zelene, rdeče in oranžne barve. Zelo lepe so v jesenskih nasadih, poleti pa nam popestrijo senčne kotičke naših okrasnih gredic. »Sama rada uporabim tudi mlečke, ki imajo zelo lepo listje, poleti pa tudi lepo cvetijo. Tudi ajuga, skrečnik je lep v vsaki zasaditvi, kasneje pa popestri skalnjake ali obrobke gredic. Vsak vrtnar ima kakšno svojo kombinacijo, kar poglejte si jih v posameznih vrtnarijah in se prepustite domišljiji.«

Sajenje korit in gredic

Ob sajenju, ko rastlino  zvrnemo z lonca, je pomembno, da pogledamo koreninski  sistem. »Če je ta že močno prepleten in zvit v krog okoli lonca, potem ga je nujno nekoliko raztrgati, ne povsem, da bodo nove korenine pognale v zemljo. Če tega ne naredimo, se bodo sukale v krogu še naprej. Mnogi vrtnarji svetujejo drugače, a jaz verjamem moji, žal že pokojni prijateljici, Ruth Podgornik Reš, ki me je tega naučila«, svetuje Miša Pušenjak in dodaja, da je lepa  jesen res priložnost za to, da se na vrtu veselimo lepote dolgo v zimo. »Uživajte in se naužijte najlepših barv narave, ohranite jih v svojim mislih tudi za pusto zimo.«

Namesto sveč …

Ob koncu ima ena vodilnih strokovnjakinj na področju okrasnih rastlin še eno prošnjo: » Prvi november bi lahko skoraj že imenovali tudi kot dan plastike. Spremenimo to naše vedenje in namesto desetine plastičnih sveč na grobove postavimo kaj drugega. Tisti, ki morate zaradi nesrečnih okoliščin ostati doma z otroci, lahko narišete svečke na kamenčke. Vaši rajni jih bodo še bolj veseli. Svečke si lahko spretni naredijo iz navadnega kosa lesa in papirja ali blaga. 

“Na sliki je nekoliko bolj umetelna sveča, ki so jo izdelali varovanci društva Sožitje, a namesto plamena iz lesa je lahko tudi papir ali blago.  Tudi porisane kamenčke ali celo na kamenčke prilepljen mozaik sem na družabnih omrežjih že srečala”, zaključuje Miša Pušenjak.