Ljudje so se glede nošenja mask razdelili v dve skupini. Eni maske podpirajo, ker naj bi tako varovali svoje zdravje in zdravje soljudi. Drugi so proti njim, ker naj bi bile neučinkovite proti virusom in uničujejo človekovo dostojanstvo. Epidemiološke raziskave po svetu, še posebej v azijskih državah, ki so prav z nošenjem mask med izbruhom epidemije SARS leta 2003 uspele zajeziti epidemijo, so pokazale močno korelacijo med nošenjem maske in obvladovanjem pandemije. Obenem se pojavlja kopica študij, ki vsebujejo podatke o takšnih in drugačnih posledicah nošenja mask.

Oteženo dihanje in posledično pregrevanje organizma

Tuje študije (Johnson 2016) potrjujejo, da se dela običajno ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno, ko nosite masko, kot brez nje. Če nosite zaščitna oblačila in maske hkrati, je delo še težje opravljati. Obenem navaja, da se z intenzivnostjo obremenitve veča potreba po globljem in hitrem dihanju, kar pa maska oteži ali celo onemogoča. Tako se lahko v to vključijo še hormoni stresa, adrenalin in kortizol, ki še pospešijo bitje srca, sprožijo naval krvi v velike mišice, pospešijo dihanje in tako vplivajo še na dodatno neugodje ter močno željo po odstranitvi maske, ki ovira naravno dihanje.

Vlaga, vročina, primanjkovanje kisika predstavljajo idealno okolje za povečano razmnoževanje bakterije, ki je odgovorna za nastanek aken. Poleg tega se maska ves čas drgne ob kožo, kar povzroča fizično trenje med tkanino in kožo.

Podobno se zgodi, če se v prostoru med masko, ki se dobro prilega obrazu nabira izdihani CO2. Tako pri ponovnem vdihu v pljuča vnašamo večjo dozo tega plina, kar spet pospešuje ritem dihanja. Organizem izpostavljen toplemu zraku in toplim oblačilom se slej ko prej začne pregrevati. Ko se to zgodi, ima človek manj energije na razpolago za druge funkcije in se prej utrudi, kot posledica pregrevanja organizma, pa se pojavijo občutki slabosti, vrtoglavice, mravljinčenja, pomanjkanja pozornosti, dolgoročno pa do vnetij in celo lažjega razrasta rakavih celic.

Maska naj bo čista, pogosto pa jo menjajte

Kozmetičarka Neža Korotaj je pojasnila, da imata vlaga in vročina, ki nastaneta ob dolgotrajnem nošenju maske tudi dermatološke posledice: »Vlaga, vročina, primanjkovanje kisika predstavljajo idealno okolje za povečano razmnoževanje bakterije, ki je odgovorna za nastanek aken. Poleg tega se maska ves čas drgne ob kožo, kar povzroča fizično trenje med tkanino in kožo,« ter pojasnila, da konstantno draženje popolnoma uniči kožno bariero, zaradi česar je ta bolj dovzetna za vstop nečistoč in bakterij v globlje plasti kože.

Najpomembneje je, da nosite čisto masko in jo tudi redno menjujete. Čista maska je osnova za zdravo kožo. Najboljša izbira so pralne maske iz mehkih tkanin, kot sta recimo bombaž ali svila, saj so do kože nežnejše in dihajo v primerjavi s sintetičnimi materiali kot pri klasičnih kirurških maskah. Pomembno je, da maska na obrazu sedi udobno in se ne premika, saj s premikanjem še dodatno draži kožo. Ko maske ne potrebujete, jo takoj snemite in tako zagotovite koži stik s svežim zrakom oziroma kisikom.

»Najpomembneje je, da nosite čisto masko in jo tudi redno menjujete. Čista maska je osnova za zdravo kožo. Najboljša izbira so pralne maske iz mehkih tkanin, kot sta recimo bombaž ali svila, saj so do kože nežnejše in dihajo v primerjavi s sintetičnimi materiali kot pri klasičnih kirurških maskah. Pomembno je, da maska na obrazu sedi udobno in se ne premika, saj s premikanjem še dodatno draži kožo. Ko maske ne potrebujete, jo takoj snemite in tako zagotovite koži stik s svežim zrakom oziroma kisikom,« svetuje Neža Korotaj. Akne, povezane z masko, niso prisotne samo pri tistih, ki so na splošno bolj nagnjeni k aknam, temveč tudi tisti, ki teh težav prej niso imeli. Postale so celo tako pogoste, da so jih na internetu poimenovali maskne ali maskakne.

Maska omogoča, da človek simbolno zavzame drugo vlogo oz. si nadene drugo identiteto

Maske pa imajo tudi celo vrsto drugih učinkov. Kot enega najpomembnejših Johnson izpostavlja anksioznost. Pri izredno anksioznih ljudeh se ne sme zahtevati, da nosijo maske, če je le mogoče. Maska na obrazu poleg tega moti ​​vizualne znake med govorjenjem in poslušanjem. Tako postane težje prepoznati, ne le kaj je povedano, ampak tudi kdo to govori, če je v bližini več ljudi z maskami. Obenem tuje študije opozarjajo, da gre pri nošenju mask za sredstvo biopolitike, saj  gre pravzaprav za poseg v okoljsko ali telesno integriteto z namenom vpliva na obnašanje ljudi.

Nošenje maske je relativno in odvisno od vsakega posameznika. Za nekoga, ki nošenje maske povezuje z drugo stisko, bo najbrž težko, vendar ni univerzalnega pravila. Za večino pa nošenje ne bi smelo predstavljati težav, saj se moramo zavedati, zakaj masko sploh nosimo.

Maska pomeni razosebitev in pomanjkanje lastnega izraza. Maska namreč omogoča, da človek simbolno zavzame drugo vlogo oz. si nadene drugo identiteto, ko preko maske komunicira s svetom. Psihologinja Mateja Štirn sicer opozarja, da maska med ljudmi ne bi smela povzročati težav, saj gre za sredstvo zaščite, kar bi ljudje morali sprejemati: »Nošenje maske je relativno in odvisno od vsakega posameznika. Za nekoga, ki nošenje maske povezuje z drugo stisko, bo najbrž težko, vendar ni univerzalnega pravila.

Za večino pa nošenje ne bi smelo predstavljati težav, saj se moramo zavedati, zakaj masko sploh nosimo«. Za nujne primere psihičnega pritiska ob soočenjem s covid-19 so pri Društvu psihologov Slovenije v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje vzpostavili Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 za prebivalstvo.

Otežena komunikacija za otroke

Obrazna mimika je izjemnega pomena za vzpostavljanje učinkovite komunikacije med ljudmi. Še posebej občutljivi pa so na to otroci, saj imajo bolj občutljive kanale telesne komunikacije, kot odrasli, ki s socializacijo poudarijo verbalno sporazumevanje. Nekaterim učencem zadnje triade in dijakom pa vendarle ni treba več šolskih ur presedeti v klopi z masko na obrazu, a slednje velja le za tiste, ki bodo lahko vzdrževali razdaljo.

Delati kot bi sicer, z masko na obrazu enostavno ne moreš. Kirurg med operacijo malo govori. Ne trdim, da mu ni naporno, saj so možgani največji porabniki kisika, a mislim, da so kirurške maske drugačne od teh, ki jih imamo na voljo učenci in učitelji.

Tudi učitelji prve in druge triade so lahko v učilnici brez maske, tisti, ki poučujejo v zadnji triadi, pa jo morajo uporabljati. Predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan ve, da so na nekaterih šolah glede nošenja mask bolj striktni, na drugih manj: »Delati kot bi sicer, z masko na obrazu enostavno ne moreš. Kirurg med operacijo malo govori. Ne trdim, da mu ni naporno, saj so možgani največji porabniki kisika, a mislim, da so kirurške maske drugačne od teh, ki jih imamo na voljo učenci in učitelji.«

Zaradi takšnih in drugačnih nasprotujočih si mnenj se veliko ljudi ogiba nošenju mask

Prav zaradi takšnih in drugačnih nasprotujočih si mnenj se veliko ljudi ogiba nošenju mask, vendar gre velikokrat tudi za posledico nerazumevanja, komu maska koristi. Nošenje maske je smiselno, da se zmanjša možnost prenosa virusa od tistih posameznikov, ki so že okuženi, nimajo pa še znakov okužbe. Čeprav si boste nadeli doma narejeno masko oziroma zaščito za usta in nos, boste zaščitili predvsem druge, če pa si bodo tudi ti nadeli masko, bodo zaščitili vas.

Ker pa se pri nošenju maske tudi manj pogosto dotikamo obraza, pravzaprav vsakdo dodatno zaščiti tudi sebe. Z nošenjem maske tako ščitimo drug drugega. Pri združenju Mladi zdravniki Slovenije opozarjajo tudi na nujnost nošenja mask v javnosti, kljub zavedanju, da maske, zlasti takšne iz blaga, improvizirane in doma narejene, le deloma preprečujejo kapljični prenos z okuženih posameznikov.

Pravila pri nošenju maske:

  • masko na obraz namestimo in jo z obraza snamemo šele, ko imamo roke res čiste;
  • maska mora prekrivati tako usta kot nos (spodnji del mora segati pod brado, zgornji naj prekriva nosni koren);
  • ko masko namestimo na obraz, se je ne dotikamo več;
  • ko se maska navlaži, jo je treba zamenjati (po pol ure oziroma največ dveh urah nošenja);
  • bombažno masko je treba prati na 90 stopinj Celzija;
  • ko se posuši, jo je treba prelikati z vročim likalnikom.

Plastične maske na RTV-ju niso primerne

Mnenja so deljena tudi glede nošenja plastičnih mask, ki smo jih lahko zasledili tudi pri voditeljih na RTV Slovenija. Po priporočilih NIJZ tovrstne maske niso primerne, saj gre za le delno zaščito, preverjene maske, ki nudijo zaščito pa so trislojne iz bombaža in kirurške.

Med številnimi nasprotniki nošenja mask so tudi tisti, ki so zasledili posnetke proizvajalcev mask. Te največkrat proizvajajo na Kitajskem in v Indiji, kjer so higienski standardi največkrat vprašljivi, a maske kljub temu dosegajo vrtoglave vrednosti, saj je povpraševanje na globalni ravni. V podjetju BTT Tekstil iz Kungote proizvajajo maske, ki ne prepuščajo virusov ali bakterij, razloži Primož Ledinek.

Uporabljeni material je certificiran in preprečuje prehajanje kapljevin in bakterij, za nadzor kvalitete materiala skrbi proizvajalec. Naši izdelki ne varujejo samo drugega, da okužba ne bi prešla nanj, ampak tudi tistega, ki jih nosi. Gre za družbeno odgovorno ravnanje do sebe in drugih.

Za izdelavo mask v BTT Tekstil uporabljajo trislojni laminat, na obeh straneh membrane je 100-odstotni poliester, ki se uporablja v medicini. »Uporabljeni material je certificiran in preprečuje prehajanje kapljevin in bakterij, za nadzor kvalitete materiala skrbi proizvajalec. Naši izdelki ne varujejo samo drugega, da okužba ne bi prešla nanj, ampak tudi tistega, ki jih nosi. Gre za družbeno odgovorno ravnanje do sebe in drugih,« razloži Ledinek.