DNEVNA: “Maribor že ima in bo v prihodnje še imel dodano vrednost zaradi našega ministrstva”

Emilija Stojmenova Duh, izkušena inženirka elektrotehnike, je ena ključnih strokovnjakinj na področju digitalnih tehnologij v Sloveniji, ki danes zaseda pomembno vlogo kot ministrica za digitalno preobrazbo. Naziv si je prislužila z bogatim akademskim ozadjem ter vodenjem pomembnih projektov, s čimer nadaljuje tudi v vlogi ministrice. S svojo predanostjo spodbuja vključevanje mladih, še posebej deklet, v tehnološke vede, ter poudarja pomen enakosti spolov v teh sektorjih. Tokrat smo z njo spregovorili o dosedanjih dosežkih Ministrstva za digitalno preobrazbo pod njenim vodstvom in o vplivu digitalne preobrazbe na vsakdanje življenje, s posebnim poudarkom na ključnih sektorjih, kot so kmetijstvo, gospodarstvo in zdravstvo. Dotaknili smo se še vloge Maribora za ministrstvo ter e-volitev, pa tudi aktualnih izzivov, s katerimi se soočajo.

Kakšni so trenutni cilji vašega ministrstva?

Ključni cilji našega ministrstva so jasno predstavljeni v strategiji Digitalna Slovenija 2030, ki smo jo v sodelovanju z vsemi ministrstvi pripravili na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in jo je Vlada Republike Slovenije potrdila spomladi letos. Da so ti cilji ambiciozni, vendar tudi uresničljivi, dokazuje Načrt za digitalno desetletje, ki smo ga javnosti predstavili v začetku meseca septembra. V dokumentu so predstavljeni projekti, finančni viri in odgovorne organizacije, ki bodo prispevale k temu, da cilje, ki smo si jih zastavili, tudi dosežemo. Čisto konkretno, zame osebno in za celotno ekipo ministrstva je najbolj pomembno to, da imamo po celotni državi dostop do interneta, ne glede na to, kje živimo, se izobražujemo ali delamo. Da so vse ključne javne storitve, ki jih uporabljamo prebivalke in prebivalci ter podjetnice in podjetniki na voljo tudi preko spleta in je njihova uporabniška izkušnja odlična. In nenazadnje, da imajo naše prebivalke in prebivalci znanja in spretnosti, da znajo uporabljati nove produkte in storitve v digitalnem svetu. Želimo pa si tudi, da nismo zgolj uporabniki, ampak ustvarjalci novih tehnologij. Torej, naš cilj je, da imamo čimveč strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bodo znali uporabljati nove tehnologije za ustvarjanje novih rešitev in poslovnih modelov.

Kako komentirate napredek glede na vaše zastavljene cilje ob prevzemu ministrstva?

Ko sem prevzela ministrstvo sem zelo kmalu ugotovila, da zaostajamo pri različnih zadevah – pri sprejemanju zakonodaje, pri pripravi strategij, pri izpolnjevanju mejnikov za črpanje denarja, pri učinkovitem načrtovanju in izvajanju ukrepov … Če pogledam nazaj in naštejem, kaj vse nam je uspelo v dobrem letu, sem zadovoljna z delom ekipe. Uspelo nam je sprejeti izjemno kompleksen zakon, ki je podlaga za razvoj elektronskih komunikacij v državi, pripravili smo načrt razvoja elektronskih komunikacij, tako fiksnih kot mobilnih, pripravili smo novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in tako odpravili diskriminatorno stanje na tem področju, pripravili smo celo vrsto pravilnikov in podzakonskih aktov, ki urejajo področje za katero smo pristojni. Začeli smo s pripravo krovnega zakona o digitalni preobrazbi Slovenije, s katerim želimo povezati javni sektor in gospodarstvo na poti v digitalno družbo. Poleg zakonodaje smo pripravili krovno strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki bi morala biti pripravljena že leta 2020 in akcijski načrt digitalnih javnih storitev, načrt digitalnega desetletja … Vse te strategije, načrti, zakoni, so izjemno pomembni za prihodnji razvoj države.

Sem pa še posebej ponosna na razpise za usposabljanja za pridobitev digitalnih kompetenc, osnovnih in naprednih, za vse skupine prebivalk in prebivalcev. Že lani smo recimo podprli projekt Mobilni heroji za usposabljanja na terenu za starejše od 55 let, letos smo objavili razpise za usposabljanja otrok in mladih do 29 let, za usposabljanja odraslih in tudi poseben razpis za usposabljanja žensk na področjih IKT. Če pogledamo digitalne javne storitve, je eOsebna polno zaživela v tem mandatu, ko je bila objavljena mobilna aplikacija, nekaj mesecev kasneje pa smo jo lahko začeli uporabljati tudi kot zdravstveno izkaznico, še kakšen mesec kasneje pa so jo naši državljanke in državljani lahko začeli uporabljati za koriščenje digitalnih javnih storitev v tujini. Če spremljate naše novice boste ugotovili, da praktično vsak teden dodajamo kakšno novo digitalno storitev, tako za prebivalke in prebivalce na eUpravi kot tudi za podjetnice in podjetnike na portalu SPOT.

Kako se odvija proces digitalizacije v vsakdanjem življenju?

Najlažje bomo to predstavili, če gremo čez dnevno rutino. Večino zjutraj zbudi budilka na pametnem ali mobilnem telefonu. Preden odrinemo na pot v službo, preverimo vremensko napoved ali stanje na cesti, bodisi na spletu ali na eni od aplikacij za vreme in promet, ki jih imamo nameščenih na telefonu. V službi nas večina uporablja digitalne tehnologije, vsaj za komunikacijo s sodelavkami in sodelavci, ne glede na to kakšno delo posameznik opravlja, torej digitalne tehnologije uporabljajo učitelji, odvetniki, načrtovalci dogodkov, gradbeniki, znanstveniki in tudi uradniki. Starši preverjamo urnike ter nasploh dogajanje v šoli preko eAsistenta oz. podobnih aplikacij. Veliko nas uporablja pametne ure, opremljene s senzorji za celovito spremljanje zdravja telesa. Vedno več plačujemo s telefonom s pomočjo mobilnih bank. V avtu poslušamo večinoma digitalni radio (DAB). Zvečer običajno pregledamo, kaj se dogaja na družbenih omrežjih ali gledamo bodisi digitalno televizijo bodisi kakšno nadaljevanko ali film na eni od platform, ki so nam na voljo. Kot vidite, je digitalizacija dobesedno v vsaki pori našega vsakdanjega življenja.

Kako poteka digitalizacija v gospodarstvu in kmetijstvu?

Resorni ministrstvi, ki se ukvarjata s tem vprašanjem in bosta znali bolj konkretno ugotoviti, sta MGTŠ (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) in MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Na MDP sodelujemo z obema ministrstvoma, jima svetujemo in pomagamo s predlogi, konkretne ukrepe pa izvajata ministrstvi sami. O digitalizaciji v gospodarstvu je zelo težko govoriti na splošno, saj obstajajo bistvene razlike med različnimi panogami. Določeni so zelo v ospredju, recimo IKT, medijski in finančni sektor, medtem ko drugi, na primer gradbeništvo, precej zaostajajo. Podobno je v kmetijstvu. Predvsem mladi prevzemniki so naklonjeni novim tehnologijam in jih radi koristijo, medtem ko pri starejših še vedno opažamo bolj tradicionalne načine kmetovanja.

Na katerih drugih področjih, kot je na primer zdravstvo, bi še želeli izpostaviti napredek ali težave pri napredku digitalizacije?

Slovenija zaseda šesto mesto na področju e-Zdravja v EU, storitve eZdravja pa uporablja 27 odstotkov prebivalstva, kar je višje od evropskega povprečja (18 odstotkov). Pacientom bodo do konca leta 2025 vsi zdravstveni podatki dostopni na enem mestu, v nacionalnem eKartonu. Cilj digitalnega desetletja je vsem prebivalcem omogočiti elektronski dostop do svoje zdravstvene dokumentacije in upamo, da bo čimveč ljudi uporabljalo storitve digitalno.

Cilj digitalnega desetletja je vsem prebivalcem omogočiti elektronski dostop do svoje zdravstvene dokumentacije in upamo, da bo čimveč ljudi uporabljalo storitve digitalno.

Izpostavila bi tudi napredek na področju odprtih podatkov. V lanskem letu je Slovenija v Poročilu o zrelosti odprtih podatkov prevzela prvo mesto v skupini hitrih sledilcev (Fast Trackers). Trenutno zasedamo deveto mesto v Evropski uniji.

Zavrnjen je bil predlog o digitalizaciji v zdravstvu. Kakšni so vsebinski razlogi za to? Kaj bi bila dodana vrednost, če bi predlog potrdili?

Zakon o digitalizaciji zdravstva ni bil zavrnjen, ampak zgolj umaknjen iz obravnave v DZ, kar pa ne pomeni, da smo se nehali ukvarjati z njim. Z delom na zakonu nadaljujemo tako pristojna ministrstva kot tudi poslanci v državnem zboru. Glede na to, da gre za izjemno pomemben zakon, je seveda vzbudil veliko pozornosti v javnosti. V javni obravnavi smo prejeli veliko predlogov in pripomb, ki jih je smiselno natančno preučiti in zakon ustrezno dopolniti. Prepričana sem, da bomo že kmalu nadaljevali z obravnavo zakona, ki bo naredil velik korak na področju transparentnosti in učinkovitosti zdravstva v Sloveniji.

Kakšno vlogo pri digitalni preobrazbi bodo imele ali jo že imajo subvencije? Lahko napoveste, če bodo kakšne nove subvencije?

Seveda, tudi v prihodnje bomo nadaljevali s spodbudami v obliki subvencij za start up podjetja, mala in srednja podjetja in jih z različnimi ukrepi še naprej podpirali pri hitrejšem zagonu in rasti. V ta namen smo podprli in bomo sofinancirali Evropska digitalna inovacijska stičišča, ki bodo za pomoč pri preoblikovanju tem organizacijam nudila možnost brezplačnih ali subvencioniranih izobraževanj, možnosti uporabe infrastrukture in testiranj pred investicijami ter pomoči pri mreženju in iskanju investicij. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo poleg navedenega pripravljamo tudi druge ukrepe, ki bi podjetjem omogočili dostop do inovativnih finančnih virov. Priložnosti subvencioniranja bodo pri vzpostavitvi evropskih konzorcijev za digitalno infrastrukturo, kjer je Slovenija izrazila interes na področju jezikovnih tehnologij, blockchain tehnologij in digitalnih dvojnikov.

Lahko tudi že napovemo, da bomo objavili javne razpise za podporo interdisciplinarnim inovacijskim projektom s področja umetne inteligence za razvoj novih proizvodov in storitev na izbranih prednostnih področjih (e.g. javna uprava, kultura, okolje, energetika, kmetijstvo, pametna mesta, promet, pametne tovarne) in za podporo referenčnim izvedbenim projektom uvedbe UI za podporo poslovanju podjetij (npr. digitalizacija procesov, optimizacija poslovanja, vzpostavitev inovativnih poslovnih modelov in rešitev, digitalizacija proizvodnje).

Še več subvencij za podjetja pripravljajo kolegi na MGTŠ.

Kdaj lahko v Sloveniji pričakujemo e-volitve?

Za e-volitve ne zadošča zgolj tehnična rešitev, za katero je še najlažje poskrbeti. Bolj zahtevni so zakonodaja, volilni postopki in spošni konsenz, ki pa so v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in Državne volilne komisije.

Lahko Maribor pričakuje kakšno dodano vrednost, glede na to, da so se nedavno odprli tudi prostori tukaj?

Takoj po otvoritvi, so začeli sodelavci, ki so se do takrat vozili v Ljubljano, delati na mariborski lokaciji, vmes so se nam pridružili tudi novi sodelavci, tako se ekipa v Mariboru povečuje. Ravno v teh dneh imamo odprte številne zaposlitve in si vsi prizadevamo za to, da se čimveč strokovnjakov s področjih, ki jih pokrivamo na ministrstvu, pridruži naši ekipi.

Ravno v teh dneh imamo odprte številne zaposlitve in si vsi prizadevamo za to, da se čimveč strokovnjakov s področjih, ki jih pokrivamo na ministrstvu, pridruži naši ekipi.

Poleg dodatnih zaposlitev, Maribor že ima in bo v prihodnje še imel dodano vrednost zaradi našega ministrstva. V mesecu maju smo na Univerzi v Mariboru gostili vseslovenski posvet na temo umetne inteligence, na katerem so prišli tudi predstavniki Evropske komisije. V mesecu oktobru v okviru Evropskega leta veščin organiziramo dvodnevno nacionalno konferenco na temo digitalnih veščin. V začetku meseca novembra bo Maribor gostil računalniško balkanijado, na kateri bodo tekmovali najboljši dijaki iz balkanskih držav, kar je odlična priložnost, da te talente privabimo k študiju in kasneje delu v našem mestu. Naše ministrstvo sofinancira izvedbo tekmovanja. V mesecu februarju pod okriljem UNESCO organiziramo mednarodni forum na temo etike v umetni inteligenci. Tako bo naše mesto gostilo ministre, visoke predstavnike mednarodnih organizacij in najboljše strokovnjake s področja umetne inteligence. Vsi ti dogodki prispevajo tudi k lokalnemu gospodarstvu in seveda razvoju turizma v Mariboru.

Imate kakšne napovedi za ministrstvo, bi izpostavili kakšne projekte, ki so na obzorju?

Predpogoj za uporabo vseh digitalnih storitev in tehnologij ter razvoj in učenje digitalnih veščin je dostop do širokopasovnih povezav. Tam, kjer tega dostopa še ni in kjer tržni interes s strani operaterjev ni izkazan, ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinancira njegovo izgradnjo. Za digitalno preobrazbo je seveda vitalnega pomena dostop do širokopasovnega omrežja naslednje generacije.

Ko je ta pogoj izpolnjen, moramo imeti ustrezno računalniško opremo, s katero se, v kolikor imamo tudi znanje za njeno uporabo, lahko uspešno digitalno vključimo v družbo. Zato velja izpostaviti, da bomo vzpostavili mehanizem za izposojo računalniške opreme, prek katerega bodo lahko določene ciljne skupine upravičene do uporabe računalniške opreme.

Torej, ko imamo dostop do širokopasovnega omrežja in računalniško opremo, pa moramo za vstop v digitalno družbo imeti ustrezno razvite digitalne kompetence. Raziskave dokazujejo, da ima v Sloveniji zgolj petdeset odstotkov prebivalstva osnovne digitalne kompetence. Zato bomo tudi v prihodnje sofinancirali usposabljanja za pridobitev osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc za vse skupine prebivalstva – za mlade, odrasle in starejše. Za dvig digitalne pismenosti pa pripravljamo tudi ukrep po konceptu train the trainer, ki bo namenjen različnim organizacijam in njihovim članom.

V mesecu septembru smo z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije na sejmu MOS v Celju podpisali pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev na 222 digi info točkah. V roku meseca dni bo OZS po tej pogodbi po vsej državi odprla digi info točke, na katerih bodo svetovalci vsak dan prebivalcem svetovali pri uporabi digitalnih javnih storitev. Cilj ukrepa je spodbujanje digitalne vključenosti prebivalcev, dvig digitalnih kompetenc vseh prebivalcev ter pospeševanje uporabe digitalnih javnih storitev, ki uporabnikom poenostavljajo sodelovanje z javnim sektorjem. Bomo pa seveda tudi v prihodnje dodajali nove digitalne storitve na eUpravi in portalu SPOT.

Ste zadovoljni z dosedanjim delom vašega ministrstva? Se soočate s kakšnimi izzivi?

Z delom ekipe ministrstva za digitalno preobrazbo sem zadovoljna. Slovenska eOsebna izkaznica je letos prejela že štiri nagrade. Marca je bila nagrajena s prestižno nagrado za najboljšo novo nacionalno osebno izkaznico za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda, ki jo je podelila strokovna komisija priznanih mednarodnih strokovnjakov s področja varnostnih tiskovin in identifikacijskih dokumentov v okviru specializirane konference High Security Printing EMEA v Abu Dabiju. Maja je projekt elektronske osebne izkaznice na konferenci Dnevi slovenske informatike prejel priznanje eNagrada, ki ga podeljuje Slovensko društvo informatika. Junija je prejela zlato priznanje za najboljšo inovacijo v celjski regiji, ki jo je podelila Regionalna gospodarska zbornica Celje. V mesecu septembru pa je na Dnevih inovativnosti prejela zlato nacionalno nagrado za inovacije 2023. Nacionalna priznanja podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Zelo uspešen je tudi projekt Mobilni heroji, ki se je uvrstil med finaliste SDG Digital GameChangers v okviru natečaja, ki poteka pod okriljem Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU).

Več kot vse nagrade in priznanja, pa nam pomenijo klici in sporočila prebivalk in prebivalcev, ki pohvalijo naše delo in se nam večkrat tudi zahvalijo.

Kot največji izziv vidim pomanjkanje kadrov. Kadrov povsod primanjkuje, dobre kadre z znanjem in izkušnjami v IT, pa je v javni upravi še posebej težko dobiti.