Pri ukrepih, ki jih je vlada RS sprejela v zadnjih dneh, ostaja nemalo odprtih vprašanj. Zanimalo nas je ali so se na Centru za socialno delo Maribor zaradi ukrepov že soočili s kakšnimi težavami pri deljenih skrbništvih. Med ukrepi je namreč tudi, da ni več dovoljeno zapuščati občine v kateri prebivaš. Povprašali smo kako je v teh primerih, ko eden starš biva v drugi občini in ali svetujejo, da starši v času epidemije, spremenijo režim stikov.

Potrebno je upoštevati namen preprečitve širjenja virusa okužbe

Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor nam je pojasnila, da je potrebno pri izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, ki urejajo stike otrok s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, upoštevati tudi namen preprečitve širjenja virusa okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi odrejene in priporočene ukrepe in pri tem izhajati iz načela varstva koristi otrok.

Starša morata sporazumno odločati o vprašanjih, ki vplivajo na otrokovo varnost

»Starša sta dolžna ravnati v zasledovanju kar največje koristi za otroka, tudi ne glede na to, da ne živita več v isti družinski skupnosti, odločati sporazumno vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj in varnost,« je dejala Bravčeva in dodala, da je tako potrebno tudi v teh kriznih trenutkih ravnati razumno in dosledno upoštevat odrejene in priporočene ukrepe ter vselej prvenstveno imeti pred očmi varstvo koristi svojih otrok.

»Starša sta dolžna ravnati v zasledovanju kar največje koristi za otroka, tudi ne glede na to, da ne živita več v isti družinski skupnosti, odločati sporazumno vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj in varnost.«

Vztrajanje za vsako ceno, ni v v korist otroka

Prihaja tudi do primerov, ko starš kljub trenutni situaciji vztraja, da želi videti otroka v času, ko to določa sodna odločba. Ob tem Bravčeva pojasnjuje, da je vztrajanje pri izvedbi stikov za vsako ceno, ne glede na odrejene priporočene ukrepe, tudi po mnenju Ministrstva za pravosodje ni odgovorno ravnanje in ni v korist otroka. Še posebej to velja v primerih, kadar otrok ali starš, s katerim naj se izvede stik, kaže znake okužbe ali obstajajo rizični dejavniki, da bi bil starš izpostavljen možnosti okužbe s koronavirosom.

Naj se v teh časih poslužujejo tehnologije, telefonov, morebitnih videokonferenc vse v smeri, da stiki ostajajo in navezanost med starši in otroci ostaja, a je na drugi strani preprečena kakšna koli nevarnost širjenja koronavirosa.«

Starš bi lahko uporabil pravna sredstva

Kot smo že poročali pa je tudi  Varuh človekovih pravic prejel številne kritike ukrepa omejitve gibanja, ki povzroča neenakost pri izvrševanju stikov med starši in otroki. Če bi bil starš v takem primeru kaznovan, bi lahko uporabil za to predvidena pravna sredstva. Ukrep naj bi namreč onemogočal stike, če starš in otrok prebivata v različnih občinah, medtem ko imajo lahko ločeni starši, ki prebivajo v isti občini, še možnost imeti stike s svojimi otroki, so za STA zapisali pri varuhu.

Pristojna ministrstva so zato pozvali, naj problematiki posvetijo posebno pozornost, saj elektronsko nadomesti nadomestilo stika ne more biti ustrezna zamenjava za druženje otroka s staršem.

V zvezi z zagotavljanjem stikov otrok z ločenima staršema v času epidemije pa so se oglasili tudi v Društvu za otroke, očetovstvo in resnico. V pismu ministrstvom za zdravje, delo in pravosodje so opozorili na primere, ko starš, kateremu so otroci zaupani v varstvo in vzgojo, v času omejitev gibanja omejuje stik s staršem, ki ima sicer s sodno odločbo določen stik.

Omejitev opravičuje s skrbjo za zdravje otroka, kar je razumljivo, problem pa je, če je to le še en razlog za omejevanje stikov, so navedli. Pristojna ministrstva so zato pozvali, naj problematiki posvetijo posebno pozornost, saj elektronsko nadomesti nadomestilo stika ne more biti ustrezna zamenjava za druženje otroka s staršem.

Izzivi medsebojnega usklajevanja

»Z večjimi izzivi se vsekakor soočajo družine, kjer je že pred pandemijo prihajalo do motenj med ločenima partnerjema, ki pa sta sedaj postavljena še pred toliko večji izziv medsebojnega usklajevanja.«

Matej Miklavčič, mag.psih., meni, da ločeni starši, ki so že pred izbruhom pandemije imeli urejene, složne ter zdrave partnerske odnose, večinoma ugotavljajo, da so nekako oboji »ujetniki« zdajšnje situacije, pri čemer pa njihova medsebojna dinamika starševstva nespremenjeno poteka naprej. »Z večjimi izzivi se vsekakor soočajo družine, kjer pa je že pred pandemijo prihajalo do motenj med ločenima partnerjema, ki pa sta sedaj postavljena še pred toliko večji izziv medsebojnega usklajevanja.«

»Če strnem starše napotujemo k odgovornemu ravnanju, naj se dogovarjajo in delajo vse kar je kar najboljša korist za otroka. Naj se v teh časih poslužujejo tehnologije, telefonov, morebitnih videokonferenc vse v smeri, da stiki ostajajo in navezanost med starši in otroci ostaja, a je na drugi strani preprečena kakšna koli nevarnost širjenja koronavirosa,« pove ob koncu.

Preusmerite pozornost od starih zamer

Kot poudari je trenutno ključnega pomena to, da že ob tako »čustveno intenzivnem ozračju« starši poskrbijo za enoten odnos, kar pa zna seveda biti težko. »Ločeni starši si naj pomagajo z oblikovanjem stalne rutine, ki že sama po sebi daje otrokom občutek varnosti, predvidljivosti. S tem predvsem apiliram na to, da starša preusmerita pozornost od starih zamer, finančnih vprašanj, prihodnjih ciljev in neodobravanj izrecno na vprašanje, kako uskladiti ter organizirati trenutno obdobje, vse z namenom ohranjanja fizičnega ter čustvenega zdravja otrok. Pri tem se morata uskladiti predvsem glede enotnih pravil in dogovorov, kar se pa tiče ukrepov v smislu virusa COVID-19 pa se naj pri obeh upoštevajo enotne smernice, ki veljajo za vse državljane.« Tako se bosta starša izognila tudi nepotrebnim morebitnim medsebojnih nesoglasjem.

»Prav tako svetujem, da ostajajo starši uglašeni na otrokove čustvene potrebe, da izkažejo otroku zadostno mero pozornosti, da ga pohvalijo za dosežke, preživijo skupni čas ter mu dajo vedeti, da je pomemben, da ga imajo radi.«

»Če poskušamo vsaj za kanček ujeti žarek optimizma, bi si želel, da ločeni starši v tem obdobju »resetirajo« dosedanje odnose, ki so bili v preteklosti manj funkcionalni ter si sedaj naklonijo novo priložnost za gradnjo bolj uglašenih, kvalitetnejših medsebojnih navezav.«

Ne zgolj prisotni – tudi aktivni

Če otrok preživlja izmeničen čas pri ločenih starših, le ti naj z njim preživijo kvaliteten čas, kar pomeni, da niso zgolj prisotni, temveč tudi aktivni v igri, v preživljanju skupnega časa, še posebej pomembno pa je, da starš vpričo otroka govori o drugem staršu v pozitivnem ali nevtralnem tonu.  »Posledično bo tudi sodelovanje z otrokom lažje, složnejše,« poudari.

Ob koncu Miklavčič še pove: »Če poskušamo vsaj za kanček ujeti žarek optimizma, bi si želel, da ločeni starši v tem obdobju »resetirajo« dosedanje odnose, ki so bili v preteklosti manj funkcionalni ter si sedaj naklonijo novo priložnost za gradnjo bolj uglašenih, kvalitetnejših medsebojnih navezav.«